Hrvaška je danes končala pogajanja za vstop v EU, ki jih je začela oktobra 2005, so sporočili viri pri EU. Na zadnji pristopni konferenci v Bruslju je zaprla še zadnja štiri pogajalska poglavja - pravosodje in temeljne pravice, konkurenca, finančne in proračunske določbe in poglavje razno.
Evropski komisar za širitev Štefan Füle je ob tem poudaril, da "ta zgodovinski trenutek" proslavljajo skupaj s hrvaškimi prijatelji. "V 20 letih neodvisnosti se je Hrvaška izredno spremenila. Naredila je izjemen napredek, da bi izpolnila kriterije za članstvo. To je bilo danes nagrajeno," je dodal.
"Evropska komisija je stalno podpirala Hrvaško na tej poti reform. Bili smo pravični, a strogi: nismo dajali nobenih popustov, nismo dovolili nobenih bližnjic, nismo dovoljevali sekanja nobenih ovinkov. Komisija bo nadaljevala s tem strogim, transparentnim pristopom za nadzor nad tem, kako Hrvaška uresničuje zaveze, tako da bo lahko v popolnosti prevzela odgovornosti članstva s prvim dnevom vstopa," je še poudaril komisar Füle. Dodal je še, da gre za "velik prispevek verodostojnosti širitvenega procesa".
Hrvaški zunanji minister Gordan Jandroković je, kot je dejal, "ta zgodovinski dan" izkoristil za to, da je novinarjem govoril v hrvaščini. Zahvalil se je vsem za podporo ter poudaril, da je Hrvaška sedaj boljši kraj za življenje svojih državljanov. Izrazil je še upanje, da bo proces ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe potekal gladko. Menil je, da je članstvo Hrvaške pomembno tudi za druge države Evrope, ki ji bodo sledile, ter ponovil, da bo Hrvaška podpirala širitev Unije in da je ne bo ovirala.
Čestitke slovenskih evropskih poslancev
Evropski poslanec Ivo Vajgl, ki je tudi poročevalec v senci za Hrvaško, je ob zaključku hrvaških pogajanj z EU poudaril, da pomeni bližnji vstop Hrvaške v EU po skoraj šestih letih pogajanj in prilagajanja notranjega pravnega reda evropskim standardom pomemben dogodek ne samo za Zagreb, ampak tudi za vso regijo, ki vidi svojo perspektivo in stabilnost v okviru EU.
"Slovenija je dala svoj konstruktiven prispevek k pristopnemu procesu sosednje države, pogajanja pa so omogočila tudi napredek pri reševanju odprtih dvostranskih vprašanj. Hrvaško članstvo v EU bo brez dvoma prispevalo k boljšemu uveljavljanju regionalnih interesov znotraj skupnosti, med Slovenijo in Hrvaško pa se bodo gotovo razvili še tesnejši dobrososedski odnosi na gospodarskem, kulturnem in drugih področjih," je v sporočilu za javnost poudaril Vajgl.
Končanje hrvaških pogajanj je pozdravila tudi evropska poslanka Tanja Fajon. "Čestitam našim sosedom, ki so uspešno prijadrali do cilja skozi dolg in zahteven pogajalski proces. Članstvo Hrvaške v EU bo še okrepilo gospodarsko sodelovanje med našima državama in stike med ljudmi," je dejala podpredsednica medparlamentarnega odbora EU-Hrvaška.
Končanje pogajanj po njenih besedah potrjuje, da je projekt evropskega povezovanja in širitve še vedno živ, a da je napredek odvisen od vsake države posebej. Fajonova pričakuje, da bo članstvo Hrvaške v EU spodbuda za pospešitev reform tudi v drugih državah Zahodnega Balkana in da bo Hrvaška v zgled in pomoč sosedam na poti do polnopravnega članstva.
Politični dogovor o tem so minuli teden dosegli že voditelji članic EU, ki so pozvali k sklenitvi pogajanj do konca junija, potem ko je Evropska komisija ocenila, da je država na to pripravljena in kot ciljni datum vstopa predlagala 1. julij 2013.
Naslednji korak za Hrvaško na poti v EU je podpis pristopne pogodbe, ki se pričakuje do konca leta. Nato pa bo stekel proces ratifikacij te pogodbe v državah članicah, ki običajno traja leto in pol.
Hrvaška je pogajanja končala le nekaj ur pred iztekom madžarskega predsedovanja, ki si je sklenitev pogajanj s slovensko sosedo zastavilo za eno glavnih prioritet in si je za to tudi močno prizadevalo ob podpori Komisije.
Hrvaška je morala v pogajanjih svojo zakonodajo uskladiti z evropsko. Proces je bil razdeljen na 35 delov ali poglavij. Zaradi slabe izkušnje z Bolgarijo in Romunijo je bila EU v pogajanjih s Hrvaško strožja kot v pogajanjih z 12 državami, ki so se Uniji pridružile leta 2004 in 2007.
KOMENTARJI (42)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.