Bo Juncker 22. oktobra Hrvaški odprl pot v schengen?

V iskanju odgovorov na to, zakaj se je Juncker odločil že za drugo preložitev (prvotno je bila načrtovana za 2. oktober, nato preložena na 16. oktober, zdaj pa še za teden dni), Večernji list omenja, da namreč znotraj Komisije in na ravni držav članic ter uradnikov Komisije še vedno potekajo razprave, ali naj se Hrvaška prižge zeleno luč za vstop v schengen. Preložitev datuma sprejetja odločitve pa naj ne bi pomenila, da bi bilo to kakorkoli opuščeno.

Kot smo že poročali, je hrvaški premier pričakoval, da bo Hrvaška zeleno luč za schengen dobila že 2. oktobra, a sta temu neuradno nasprotovala slovenska komisarka Violeta Bulc in Frans Timmermans, prvi podpredsednik Komisije, ki naj bi bil ključna osebnost za prenos odločitve o Hrvaški v ožji kabinet evropske "vlade".

Evropski komisar za notranje zadeve Dimitris Avramopoulus je v Luksemburgu v torek povedal, da Hrvaška in Komisija "tečeta zadnjo miljo" pri vprašanju izpolnjevanja tehničnih pogojev.

"Dajem vse od sebe, da bi to odločitev sprejeli še pred koncem mojega mandata. Prvič, ker si Hrvaška to zasluži. Drugič, ker je bila to moja osebna obljuba med zaslišanjem pred petimi leti," je izpostavil komisar in dodal, da pričakuje odločitev v prid Hrvaški. "Počakajmo, da se to zgodi," je zaključil Avramopoulos.

Premier Andrej Plenković je sicer na svojem zadnjem obisku v Bruslju dejal, da je od Junckerja prejel "zelo jasna zagotovila", da bo Komisija do konca mandata sprejela odločitev, da Hrvaška izpolnjuje tehnične pogoje za vstop v schengensko območje. Po zeleni luči komisije pa morajo Hrvaško, kot že rečeno, pri vstopu v schengen soglasno podpreti vse države članice.

Grabar-Kitarovićeva: Na hrvaških mejah se ščiti tudi vaše ozemlje

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović, ki se mudi na atenskem forumu o demokraciji, je premik datuma komentirala z besedami, da ne gre za veliko spremembo, in da jo razume, saj se Evropska unija trenutno ukvarja z brexitom.

"To ni ne vem kako velik premik," je dejala in navedla, da so razlogi lahko povsem tehnične narave. Izrazila je upanje, da ne bo političnih obstrukcij in evropskim kolegom sporočila, da se na "hrvaških mejah ščiti tudi vaše ozemlje".

Ko je govorila o obstrukciji, ni imenovala konkretno Slovenije, čeprav je naše stališče, da vstop Hrvaške v schengen pogojujemo z njihovim spoštovanjem arbitražnega sporazuma, jasno.

Izjavila je tudi, da je Hrvaška zaskrbljena zaradi vse večjega števila migrantov v BiH in gradnjo begunskih taborišč ob mejah držav članic EU, v katerih so slabe življenjske razmere, kljub temu, da države v ta namen prejemajo evropski denar.

Edino jamstvo trajne stabilnosti in varnosti je po njenem mnenju razširitev EU na jugovzhod Evrope. Sporočila iz Bruslja morajo biti bolj jasna in pospremljena s konkretnimi dejanji, je še dejala.

Potem ko je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan Evropsko unijo posvaril, da bo več milijonov beguncev in migrantov poslal v Evropo, če bo kritizirala turško operacijo proti Kurdom na severu Sirije, sta tako Grabar-Kitarovićeva kot slovenski predsednik Borut Pahor opozorila na nesprejemljivost teh groženj.

"Migranti niso orožje, pač pa ljudje," je dejal Pahor. "Če boste spustili migrante, bodo prve žrtve vaši sosednje na Balkanu, države jugovzhodne Evrope," pa je dejala hrvaška predsednica.