Hrvaški Jutarnji list poroča, da je uspela prva hrvaška tožba proti Ljubljanski banki in proti Novi Ljubljanski banki. Pišejo, da je sodišče v Zagrebu že julija odločilo, da morata slovenski banki Hrvaški vrniti za 51.074,94 nekdanjih portugalskih eskudov glavnice, ki so danes vredni 254,76 evra. Poravnati morata tudi sodne stroške v višini približno 2000 evrov. Gre za majhen znesek, prav tako sodba še ni pravnomočna, a pri omenjenem hrvaškem mediju pišejo, da bi takšna sodba lahko pomenila spremembe v hrvaški pravni praksi.
Hrvaška sodišča so vrsto let zavračala postopke v hrvaških tožbah proti LB in NLB. Tožbe Zagrebške banke in PBZ proti slovenskima bankama so hrvaška sodišča zavračala iz tehničnih razlogov, ker so tudi na hrvaškem vrhovnem sodišču ocenili, da pooblastila hrvaškega finančnega ministrstva za tožbe komercialnih bank nimajo pravne moči, da bi v imenu države vodila postopke proti LB in NLB.
Sodišče sodbo sprejelo že julija lani. Zakaj jo hrvaški mediji šele zdaj objavljajo kot ekskluzivno novico?
Kot omenjeno, sodba še ni pravnomočna, v oddaji 24UR OB ENIH pa so poročali, da je v objavi članka Jutarnjega lista, ki so ga povzeli tudi drugi hrvaški mediji, mogoče videti pritisk na Slovenijo in zavajanje hrvaške javnosti. Odvetniki LB so se na sodbo že pritožili, Jutarnji list pa ne omenja, da so hrvaška sodišča dve podobni tožbi že zavrnila. Novico so hrvaški mediji objavili le nekaj dni pred srečanjem zunanjih ministrov Karla Erjavca in Vesne Pusić.
Odločitev sodišča pa je enostransko pozitivno komentiral tudi hrvaški finančni strokovnjak Zdravko Rogić, zato ni čudno, da je njegovo srečanje s slovenskim kolegom Francetom Arharjem, napovedano za prihodnji teden, zdaj odpovedano. Namestnik hrvaške zunanje ministrice Joško Klisović je danes dejal, da Hrvaška ne namerava umakniti pooblastil, če finančna strokovnjaka Arhar in Rogić ne bosta ponudila rešitve, ki bo sprejemljiva za obe vladi.
NLB: Nismo pravna naslednica banke, zoper sodbo smo se že pritožili
Iz NLB so za 24ur.com sporočili, da so se zoper sodbo, za katero so tudi v NLB poudarili, da še ni pravnomočna, že pritožili. Poudarili pa so tudi, da NLB ni pravna naslednica banke, pri kateri so bile položene devize iz naslova stvarnega deviznega varčevanja. Ob ustanovitvi 27. julija 1994 NLB tudi ni prevzela nobenih obveznosti za izplačilo deviz na deviznih računih in deviznih hranilnih knjižicah, za katere Republika Slovenija ni prevzela jamstva.
"Vprašanje rešitve starega deviznega varčevanja morajo rešiti države naslednice v skladu s sporazumom o vprašanjih nasledstva. Tako stališče NLB zastopa v vseh sodnih postopkih," so še dodali v NLB.
Bruselj: Rešitev vprašanja LB je nujna
Ob tej zgodbi je vse bolj jasno, da morata Slovenija in Hrvaška najti rešitev na vprašanje LB. Evropska komisija je danes obe državi odločno pozvala, naj čim prej poiščeta vzajemno sprejemljivo rešitev. Peter Stano, tiskovni predstavnik komisarja za širitev Štefana Füleja, je obe državi posredno pozval, naj se vzdržita nekonstruktivnih dejanj in besed. "Iskreno povedano, na tej točki katero koli dejanje, izjava ali obnašanje, ki ne prispeva k vzajemno sprejemljivi rešitvi vprašanja LB, preprosto ne pomaga," je dejal.
KOMENTARJI (74)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.