Predsedniki Hrvaške Ivo Josipovič, Srbije Boris Tadić, Črne gore Filip Vujanović in predsedujoči predsedstvu BiH Haris Silajdžić so na današnji svečani seji t. i. Igmanske pobude v Sarajevu pozvali h krepitvi regionalnega sodelovanja in vzajemnega zaupanja ter se zavzeli za skupni prispevek k napredku regije na njeni poti v EU. Predsedniki so sodelovali na svečanem zasedanju ob desetletnici Igmanske pobude – koalicije več sto nevladnih organizacij, ki se zavzemajo za normalizacijo odnosov med državami podpisnicami Daytonskega sporazuma. Po navedbah organizatorjev srečanja, gre za prvo srečanje omenjenih štirih predsednikov izven kakšnega širšega mednarodnega konteksta.
V skupni izjavi so med drugim izpostavili nujnost nadaljevanja dialoga kot načina reševanja nesoglasij in sporov ter potrdili, da članstvo v EU ostaja skupni strateški cilj. Hkrati so pozvali h krepitvi sodelovanja in graditvi vzajemnega zaupanja na poti celotne regije v unijo, za kar si bodo tudi sami prizadevali.
Ocenili so še, da so Hrvaška, Srbija, Črna gora in BiH v minulem desetletju naredile pomembne korake v smeri izboljšanja medsebojnih odnosov, sedaj pa je treba s pogledom v prihodnost narediti še več. Tako vlade vseh štirih držav kot tudi civilne družbe in vse druge strukture so predsedniki v izjavi pozvali, naj sodelujejo pri projektu preobrazbe družb preko nujnih političnih in strukturnih reform.
Vsi želijo v Evropsko unijo
Josipović je sicer v svojem današnjem govoru poudaril, da je osebno trdno prepričan, da je prihodnost vseh štirih držav v EU in da je to cilj, ki je za vse od njih uresničljiv. Obenem je v interesu vsake od držav, da v unijo čimprej vstopijo tudi ostale tri. Srbski predsednik Tadić je potrdil, da integracija v EU tudi za Beograd nima alternativ ter da je približevanje uniji "najpomembnejše vprašanje tega obdobja na območju Zahodnega Balkana".
Tudi Silajdžić je v svojem govoru pozval h krepitvi sodelovanja in razumevanja v regiji ter predlagal, da štiri države vzpostavijo posebna središča za znanstveno in tehnološko sodelovanje. Črnogorski predsednik je medtem potrdil, da je tudi njegova država zainteresirana za dobrososedske odnose ter izrazil pričakovanje, da bo EU cenila dosežke njihovih držav in še posebej regionalno povezanost.
Mesić: Normalizacija odnosov pred desetimi leti le v sanjah
Udeležencem zasedanja Igmanske pobude pa je nekdanji hrvaški predsednik Stipe Mesić v pismu med drugim zapisal, da je bila še pred desetimi leti normalizacija odnosov v regiji le oddaljene sanje, danes pa je realnost. Igmanska pobuda je ime dobila v spomin na pomlad 1995, ko se je skupina 38 intelektualcev in protivojnih aktivistov iz Srbije in Črne gore po 48-urnem pohodu čez Madžarsko in Hrvaško ter preko planine Igman in skozi improviziran tunel prebila v Sarajevo. Na ta način so izrazili svojo solidarnost z mestom, ki ga je takrat oblegala vojska bosanskih Srbov.
V nedeljo zgodovinski obisk Josipovića v Banjaluki
Josipović bo svoj obisk v BiH v nedeljo nadaljeval v Republiki srbski in tako postal prvi predsednik Hrvaške po 15 letih, ki bo obiskal srbsko entiteto BiH, spremljal pa naj bi ga tudi črnogorski kolega Vujanović. Med drugim naj bi se sestal s premierom Republike srbske Miloradom Dodikom. Namen obiska naj bi bil Banjaluki sporočiti, da si Hrvaška želi stabilizacije političnih razmer v BiH in vzpostavitve bolj sproščenega ozračja, v katerem se bodo lahko hrvaški begunci vrnili na svoje domove v Republiki srbski in tam tudi ostali.
KOMENTARJI (10)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.