Hrvaška za vedno zapravila možnosti?

"To, kar se je zgodilo danes, je - vsaj zaenkrat, ne bodimo pesimisti in mislimo, da za vedno - zapravilo možnost, da uredimo vprašanje meje med Slovenijo in Hrvaško in spodbudimo vsestransko sodelovanje med državama na bistveno višji ravni," je poudaril premier Borut Pahor.

"Dokler Hrvaška ne bo našla poti, kako urediti vprašanje prejudicev tako, da to ne bo ogrožalo vitalnih interesov Slovenije, do takrat Slovenija svojega stališča ne bo spremenila," je še povedal premier. "Se pravi, Hrvaška mora, če želi nadaljevati pogajanja, urediti vprašanje spornih dokumentov, ki so vneseni v pogajalski proces," je dodal.

Problem, ki smo mu priča, se je namreč po Pahorjevih besedah začel z odkritjem slovenske diplomacije, da je hrvaška stran v postopku pogajanj z Evropsko komisijo vnesla v dokumente tudi elemente, ki prejudicirajo določitev meje med državama.

Slovenska stran je proces pogovorov z Evropsko komisijo ves čas vzdrževala. "Ko se je Rehn odločil, da predlaga mediacijo, je Slovenija to sprejela, Hrvaška pa ne. Ko je Rehn predlagal, da se usmerimo v arbitražo, je Slovenija dala dopolnila, Hrvaška jih danes ni želela sprejeti in je s tem prekinila proces," je pojasnil.

Na vprašanje, ali Slovenija zdaj čaka na naslednjo potezo Hrvaške, je premier odgovoril: "Že od vsega začetka je to hrvaška domača naloga. Tega problema si nismo niti želeli niti izmislili, nastal je zavoljo ravnanj Hrvaške, ki je te dokumente s prejudici poslala Evropski komisiji."

Pahor je ponovil, da je Slovenija hvaležna za pobude Evropske komisije in da bo morebitne nove pobude preučila. Povedal je tudi, da se bo v torek s predsedniki parlamentarnih strank pogovoril o tem, kar se je zgodilo, da se bo zdaj o tem, kako naprej, posvetoval z vrhom slovenske politike.

Kresalova: Vstop v EU očitno trenutno ni prioriteta Hrvaške

Predsednica LDS in ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal je ob odločitvi Hrvaške ocenila, da ima Hrvaška trenutno "očitno drugačne prioritete, kot je vstop v EU". Izrazila je presenečenje in dejala, da v LDS tega niso pričakovali. "Ampak, ker sem po naravi optimist, vendarle še verjamem, da bo Hrvaška to svojo odločitev prespala in morda vendarle nadaljevala s tem konstruktivnim postopkom."

Jelinčič: Pahorjev in Žbogarjev poker se je obrestoval

"Kot kaže se je poker, ki sta ga igrala Pahor in Žbogar, dobro obrestoval, tako da lahko predvsem Žbogarju samo čestitam," je menil predsednik SNS Zmago Jelinčič.

"Hvalabogu, da so Hrvati izstopili, kajti v kolikor ne bi, bi bila Slovenija na zelo tankem ledu in bi morala pristati na zelo zelo slabe pogoje," je povedal in dodal, da so imela pri takšnem razpletu "zagotovo veliko vlogo tudi stališča Slovenije, ki so bila tako trdna in striktna, saj so Hrvati tudi na osnovi tega reagirali tako odrezavo".

Na vprašanje, kakšne so po današnjem razpletu dogodkov možnosti za deblokado hrvaških pristopnih pogajanj z EU, je Jelinčič odgovoril, da Slovenija "nima kaj deblokirati" ter da "imajo Hrvati toliko masla na glavi, da imajo blokade na skoraj desetih drugih področjih, o čemer pa doma ne govorijo, saj se bojijo lastne javnosti".

Vajgl: Kot da ji poskušamo vzeti kaj njenega!

Hrvaška za rešitev vprašanja meje "nima druge poti, kot so pogajanja", in se bo morala soočiti "z vsemi negativnimi posledicami svojih potez", je ocenil predsednik odbora DZ za zunanjo politiko Ivo Vajgl. "Hrvaška se je pogajanj o reševanju problema meje lotila na način, ki je že od vsega začetka izključeval nek razumen kompromis," je dejal in pojasnil, da je Hrvaška "pred svojo javnostjo in tujimi pogajalci ves čas popolnoma neutemeljeno poskušala ustvariti vtis, kot da ji nekdo v pogajalskem procesu hoče odvzeti nekaj, kar je njenega".

"Danes je Hrvaška soočena z dejstvom, da skuša priti v EU kot država, ki nima rešenega mejnega vprašanja s kar štirimi sosednjimi državami in ni izkoristila ponujene priložnosti, da reši mejno vprašanje vsaj tam, kjer je bilo to najlažje storiti," je še dejal. "Hrvaška razen svojega odbojnega stališča do iskanja politične rešitve problema ni dala nobenega znaka, da je pripravljena kaj storiti, da odpravi ovire, ki so povzročile zastoj v njenih pogajanjih z EU."

Sanader: Slovenija želi škodovati Hrvaški

Hrvaški premier Ivo Sanader je še pred trilateralo dejal, da je bila Slovenija tista, ki je želela dopolnila predloga evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna za način reševanja vprašanja meje. S temi dopolnili Slovenija po njegovem mnenju poskuša škodovati Hrvaški: "Tega pa ne moremo sprejeti," je dejal Sanader.  "Kot slišim niti Slovenci niso zadovoljni (s spremembami)," je dodal.

Sanader je sicer predlagal, naj slovenski in hrvaški parlament sprejmeta skupno izjavo, da noben dokument po letu 1991 ne prejudicira meje. Če Slovenija tega ne bi sprejela, pa predlaga skupno mnenje pravnih služb v Evropski komisiji in Svetu EU, ali je mogoče, da dokument, predložen v pogajanjih, prejudicira mejo. "Če to ni mogoče, potem bi bil razlog za blokado znova odpravljen. Če pa obe službi presodita, da je to mogoče, potem smo pripravljeni po postopku verifikacije sporne dokumente umakniti in razlog za blokado je znova odpravljen," je razložil.

Pahor je sicer že večkrat izjavil, da je Slovenija dala zadržke na hrvaška pristopna pogajanja z EU zaradi spornih dokumentov, ki jih je Zagreb predložil Bruslju in v katerih je prejudiciral mejo med državama, ki še ni določena.