Proti hrvaškemu vstopu v schengen tudi Nemčija, Francija in Nizozemska?

Po poročanju hrvaškega Jutarnjega lista, ki navaja diplomatske vire, Hrvaška v območje schengna ne bo vstopila še vsaj dobri dve leti, čeprav naj bi Evropska komisija prihodnji mesec verjetno potrdila, da so izpolnili tehnične pogoje za vstop. 

Razlogov za poznejši vstop je več, kot piše hrvaški medij, pa naj bi hrvaškemu vstopu v schengen poleg Slovenije nasprotovale tudi Nizozemska, Nemčija in Francija. 

Pred kratkih smo sicer poročali, da naj bi lobiranje hrvaškega premierja Andreja Plenkovića za vstop v schengensko območje uspelo, interni dogovor je bil sprejet pred časom, nazadnje zakoličen minuli teden v pogovoru med Plenkovićem in odhajajočim predsednikom Evropske komisije Jeanom-Claudom Junckerjem.

Hrvaški premier je pričakoval, da mu bo šef komisije odprl vrata v schengen že 2. oktobra, a ker sta uvrstitvi zadeve na dnevni red komisije neuradno nasprotovala Frans Timmermans in Violeta Bulc, zadnje evalvacijsko poročilo ocenjevanja Hrvaške namreč sploh še ni bilo predstavljeno na odborih, je Juncker hrvaškemu kolegu po naših informacijah zagotovil, da razlogov za skrb ni, češ da bo realizirana v oktobru in bo za Hrvaško pozitivna.

Včeraj je Plenković v Bruslju potrdil, da je politično pomembno, da Hrvaška prejme pozitivno oceno Evropske komisije, a je nemogoče napovedati, kdaj bo Hrvaška zares vstopila v schengen. 

Hrvaški poslanec in član odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve Karlo Ressler je za Jutarnji list dejal, da "je v tem trenutku nehvaležno ocenjevati, kdaj bi Evropski svet lahko sprejel odločitev o vstopu Hrvaške v schengen."

Članice schengna na seji Evropskega sveta soglasno odločijo o vstopu morebitne nove članice. Torej niso pomembni več profesionalni kriteriji, ampak politični kriteriji. Po potrditvi, da je Hrvaška izpolnila tehnična merila, bo med finskim predsedovanjem Svetu EU do konca leta ostalo še eno zasedanje Evropskega sveta in o Hrvaški zagotovo ne bo razprave.

Nato Svetu EU predseduje Hrvaška, ki v teh šestih mesecih ne sme uvrstiti schengen na dnevni red zasedanja Evropskega sveta. Po Hrvaški je na vrsti Nemčija, ki nasprotuje vstopu Hrvaške, piše hrvaški časnik. V drugi polovici leta 2021 pa bo predsedovanje prevzela Slovenija, ki bo zagotovo pritiskala na Hrvaško, razen če bo pred tem rešeno mejno vprašanje. 

Po informacijah časnika Nemčija nasprotuje vstopu Hrvaške v schengen brez Bolgarije in Romunije. Prav tako podpira stališče Nizozemske, da Hrvaška ne more vstopiti v schengen, dokler ne reši mejnih vprašanj s svojimi sosedi, torej z vsemi razen Madžarske in Italije. Nizozemce moti tudi dejstvo, da imajo Hrvati, ki živijo v Bosni in Hercegovini, ki ni članica EU, dvojno državljanstvo in se lahko posledično prosto gibljejo po Evropski uniji. 

Kot še piše Jutarnji list, se Slovenija zaveda, da je prešibka za uveljavitev veta, zato poskuša svoje interese spodbuditi s podporo treh veliko močnejših članic.