Hrvaški strokovnjaki za mednarodno pravo temeljito obravnavajo predlog, ki ga je v sredo predstavil evropski komisar za širitev Olli Rehn. Evropski komisiji in slovenski strani bomo verjetno odgovorili prihodnji teden, je danes v Zagrebu dejal hrvaški zunanji minister Gordan Jandroković. Dodal je, da Hrvaška vztraja pri svojih stališčih.
Jandroković je na novinarski konferenci na sedežu hrvaške diplomacije dejal, da so s komisarjem Rehnom in slovenskim zunanjim ministrom Samuelom Žbogarjem v sredo v Bruslju nadaljevali pogajanja in iskali rešitve, ki bodo sprejemljive tako za Hrvaško kot za Slovenijo.
"Hrvaško stališče je nespremenjeno. Vztrajamo pri ločevanju hrvaškega pogajalskega procesa od dvostranskega vprašanja meje, pri trenutni deblokadi hrvaških pogajanj z EU in pri reševanju obmejnega vprašanja oziroma določanja mejne črte v skladu z mednarodnim pravom pred mednarodnim pravosodnim telesom. Hrvaška si želi Meddržavno sodišče v Haagu," je izjavil Jandroković.
Glede na to, da ima Slovenija drugačne poglede, sta Evropska komisija in komisar Rehn predstavila nov predlog, ki naj bi pripeljal do kompromisne rešitve, je pojasnil hrvaški zunanji minister. Dodal je, da bo Zagreb podrobno preučil predlog ter predvidoma prihodnji teden obvestil Evropsko komisijo in slovensko stran.
Pri tem ni želel govoriti o podrobnostih Rehnovega predloga. Omenil pa je, da so se v sredo v Bruslju pogovarjali tudi o predlogu podpisovanja skupne izjave o neprejudiciranju meje. "Kar se nas tiče, bi bila že ena takšna izjava dovolj za deblokado pogajanj," je ocenil Jandroković. Po Jandrokovićevih besedah je možno, da se bo prihodnji teden že petič srečal z Rehnom in slovenskim kolegom.
Na novinarsko vprašanje, kako komentira potek procesa za razpis referenduma o vstopu Hrvaške v Nato v Sloveniji, pa je vodja hrvaške diplomacije dejal, da je ta pričakovan. "Od začetka smo menili, da referendum ni potreben, pričakovali smo, da se bo pobuda končala tako, kot se je. Veselimo se srečanja zavezništva na vrhu v Strasbourgu in Kehlu, kjer bo Hrvaška sodelovala kot polnopravna članica," je sklenil Jandroković.
Pahor: Tudi Slovenija vztraja pri svojih stališčih
Na Jandrokovićeve izjave se je na novinarski konferenci po današanji seji vlade odzval tudi slovenski premier Borut Pahor. Po njegovih besedah tudi Slovenija vztraja pri svojih stališčih, kot je dodal, pa sta se strani dogovorili, da izjav o podrobnostih ne bosta dajali, dokler se oba zunanja ministra ne bosta strinjala z dogovorom. Je pa po Pahorjevih navedbah prišlo do pomembnega premika v tem smislu, da so pogovori postali bolj intenzivni.
Ministri EU o Sloveniji in Hrvaški v soboto
Zunanji ministri EU, med njimi vodja slovenske diplomacije Samuel Žbogar, se bodo v petek in soboto sestali na neformalnem zasedanju v češkem kraju Hluboka nad Vltavo. V soboto bodo v okviru razprave o širitvenem procesu in Zahodnem Balkanu prvič govorili tudi o reševanju vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško ter zastoju Hrvaške na poti v EU.
Evropski komisar za širitev Olli Rehn bo namreč v soboto o stanju pogovorov s Slovenijo in Hrvaško glede evropskega posredovanja pri reševanju meje in zastoja Hrvaške v pogajanjih z EU, ki ga je sam predlagal, obvestil zunanje ministre EU in jih pozval k podpori prizadevanjem za rešitev problema Hrvaške.
"Zunanje ministre bom obvestil o stanju v pogovorih," je pojasnil v sredo v pogovoru s skupino novinarjev v Bruslju pred neformalnim srečanjem na Češkem. Rehn naj bi tako "spodbudil države članice, naj zagotovijo nadaljnjo podporo in spodbudo pri iskanju rešitve in kompromisa na evropski način. Dejstvo je, da so države članice EU zaskrbljene zaradi situacije, in to popolnoma razumem," je dejal Rehn. "Češko predsedstvo in države članice želijo rezultate," je še poudaril.
Češko predsedstvo je nakazalo, da pričakuje rezultate do 24. aprila, saj je na takrat preložilo pogajalsko konferenco s Hrvaško, ki je bila sprva napovedana za ta petek.
To bo prvič od decembra, ko je Slovenija preprečila odprtje ali zaprtje več poglavij v pogajanjih.
KOMENTARJI (66)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.