'Vprašanje zločinov je stvar preteklosti'

Opozicija se sprašuje, ali ima vladajoča koalicija do vprašanja vstopanja Hrvaške v Nato sploh usklajena stališča. Na to jo je napeljala zadnja izjava Državnega sveta, ki je, tudi zaradi neporavnanih računov iz preteklosti, izrazil zadržke za ratifikacijo pristopne pogodbe Hrvaške k zvezi NATO.

Predsednik Državnega sveta Blaž Kavčič je o neporavnanih hrvaških računih spregovoril tudi danes v slavnostnem govoru ob dnevu spomina na holokavst. "Silovitost odziva Hrvaške javnosti do pomena izpostavljanja NDH in ustaštva niti ne preseneča, a pomeni, da ima Hrvaška kot družba na tem področju težave. Ko bo Hrvaška začela obeleževati dan spomina na holokavst se bomo lahko bolj mirno in tvorno pogovarjali," je dejal.

Opozicijskega prvaka Janeza Janšo stališče Državnega sveta preseneča. "Na nek način je v celotnem tem dogajanju v zadnjih dneh in tednih to odklonilno stališče DS, kjer ima sedanja koalicija izrazito politično večino, bilo zame največje presenečenje," pravi Janša.

Koalicija pa odgovarja, da je stališče Državnega sveta, da je leta 1941 ustanovljena Nacionalna država Hrvaška še danes konstitutiven del hrvaške nacionalne zavesti, izključno stališče sveta kot nestrankarskega organa. LDS, njen član je tudi Kavčič, se zato od mnenja Državnega sveta ograjuje.

"Izpadli bi popolnoma nekridibilno, mi smo v vseh fazah spremljali njihovo prilagajanje, dali smo tudi zeleno luč tako rekoč na zadnjem vrhu zveze Nato lani aprila v Bukarešti in to nihče od resnih mednarodnih subjektov ne more razumeti," meni Anton Anderlič.  

"Zgodovinska vprašanja naj razčiščujejo zgodovinarji, danes pa govorimo o bodočnosti in političnih interesih obeh držav in mi imamo interes, da Hrvaška postane članica Nata," pa pravi Miran Potrč iz SD. 

Da je vprašanje zločinov za časa Nacionalne hrvaške države stvar preteklosti, meni tudi predsednik Zveze borcev Janez Stanovnik.

"Treba je jasno ločevat med antifašisti na Hrvaškem in na nekatere nostalgike, ki še vedno gojijo fašistične ideje. Take nostalgike pa nimamo samo na hrvaškem, ampak tudi drugod po svetu, " meni Stanovnik. Vstop Hrvaške v zvezo Nato, še poudarja Stanovnik, je tudi v slovenskem varnostnem interesu.

Hrvaška kritična do izjav slovenskega DS

Tiskovni predstavnik hrvaške vlade Zlatko Mehun je v soboto za hrvaško televizijo v odzivu na ocene slovenskega državnega sveta, da se Hrvaška nikoli ni odrekla dediščini Neodvisne države Hrvaške (NDH), zatrdil, da je bila Hrvaška ustanovljena na temeljih antifašizma. "Ob več kot eni priložnosti je bilo poudarjeno, da je hrvaška država ustanovljena na temeljih antifašizma, kar dejansko tudi je," je dejal Mehun.

Ob tem je dodal, da vsi tisti, ki poskušajo sedaj podtikati nekaj drugega, živijo daleč v preteklosti. "Mislim, da smo vsi supaj na tem območju utrujeni od takšne preteklosti, treba se je spominjati, treba se je naučiti, a vsi moramo skupaj gledati v evropsko prihodnost," je še dejal.

Tudi podpredsednik hrvaške Socialdemokratske stranke (SDP) Zlatko Komadina je v soboto zavrnil navedbe slovenskega državnega sveta. "Mi nismo dedič NDH, temveč je naša dediščina zasnovana na antifašizmu," je dejal Komadina. Kot je dodal, je "žalostno, da se je Piranski zaliv potopil v drugo svetovno vojno, ker je treba biti konstruktiven, ne pa se vračati v meglo preteklosti".

Spomnimo ...

Državni svet je v sredo pritrdil mnenju komisije DS za mednarodne odnose in evropske zadeve, da bi moral državni zbor preložiti odločanje o ratifikaciji protokola o vstopu Hrvaške v zvezo Nato ne glede na sprejeto časovnico vključevanja povabljenih držav v zavezništvo.

Ob razpravi o ratifikaciji pristopa Hrvaške k zvezi Nato državni svet načelno sicer podpira članstvo Hrvaške v EU in Natu, vendar bi se Hrvaška morala zavedati odgovornosti spoštovanja temeljnih vrednot, ki se pričakuje od članstva v Natu. Dodatna okoliščina pa je odnos Hrvaške do tradicije NDH. Na nek način je NDH še danes konstitutiven del hrvaške nacionalne zavesti. Hrvaška nikomur ni izplačala vojne odškodnine, niti se ni opravičila prizadetim državam in narodom.

Komisija DS za mednarodne odnose in evropske zadeve je v mnenju poudarila, da "v sodobni hrvaški državi niso na pravi način vrednoteni vsi aspekti nastanka, obstoja in propada omenjene tvorbe", niti ni Hrvaška nikomur izplačala vojne odškodnine ali se opravičila prizadetim državam in narodom.