Tujina

Hrvaška vlada se je pritožila

Zagreb, 28. 09. 2002 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min
Avtor
T.B./R.E./STA
Komentarji
0

Hrvaška vlada je s soglasno podporo poslancev na haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije poslala pritožbo na nalog za aretacijo upokojenega hrvaškega generala Janka Bobetka. K sodelovanju s Haagom pa Hrvaško pozivajo tudi ZDA.

Upokojeni general Janko Bobetko
Upokojeni general Janko Bobetko FOTO: Reuters

Po celodnevni razpravi so hrvaški poslanci v petek zvečer podprli odločitev vlade, da od ustavnega sodišča po hitrem postopku zahteva presojo ustavnosti haaške obtožnice zoper generala Janka Bobetka. Račanova vlada je od haaškega sodišča že zahtevala pravico, da se pritoži na obtožnico zoper Bobetka.

Vlada v Zagrebu sicer ni želela komentirati in podrobneje pojasniti vsebine pritožbe, po neuradnih informacijah pa naj bi se vlada pritožila na postopek haaškega sodišča pri zahtevi za aretacijo.

Tiskovna predstavnica glavne haaške tožilke Carle del Ponte Florence Hartman je za 24ur radijske novice povedala, da haaško sodišče od Hrvaške uradno še ni prijelo dokumenta, v katerem bi pisalo, da Hrvaška ne bo izročila generala Bobetka, čeprav razvoj trenutnih dogodkov kaže na to. "V primeru, da Hrvaška ne bo aretirala osumljenca, bomo prisiljeni o vsem obvestiti sodni senat, ki se ukvarja s tem primerom," je Hartmanova razložila naslednje postopke sodišča.

Različni pogledi glede sodelovanja s Haagom

Sicer pa se je na petkovi razpravi v hrvaškem saboru o ustavnem zakonu o sodelovanju s haaškim sodiščem oziroma o obtožnici proti generalu Bobetku izkazalo, da se vse stranke strinjajo z nadaljevanjem sodelovanja s haaškim sodiščem, vendar si nasprotujejo glede pristopov sodelovanja. Medtem ko opozicijske stranke zahtevajo spremembo zakona o sodelovanju s Haagom in pripravo referenduma, na katerem bi se hrvaški državljani izrekli o tem sodelovanju, stranke vladajoče koalicije temu nasprotujejo, saj bi s tem Hrvaško pripeljali v spor z mednarodno skupnostjo.

Janko Bobetko
Janko Bobetko FOTO: Reuters

Hrvaški premier Ivica Račan je sicer pojasnil, da Hrvaška iz sveta prejema številne pozive k sodelovanju s haaškim sodiščem, vendar pa proti državi za zdaj niso uvedene nikakršne sankcije. Kot je še poudaril, Hrvaška ni prekinila sodelovanja s haaškim sodiščem, ampak prav v tem okviru nadaljuje reševanje problema, ki se je pojavil zaradi obtožnice proti Bobetku.

Tudi ZDA pozivajo Hrvaško k sodelovanju s Haagom

Ameriška administracija je po poročanju hrvaškega dnevnika Večernji list hrvaško vlado pozvala k polnemu sodelovanju s haaškim sodiščem v primeru izročitve Bobetka. Večernji list, ki se sklicuje na ameriške diplomatske vire, še poroča, da ZDA povsem podpirajo britanski poziv hrvaški vladi, naj brezpogojno in takoj izroči Bobetka haaškemu sodišču.

Zagrebu je ob opozorilih ZDA v vodo padla tudi rešitev, po kateri bi Washington v zameno za podpis dvostranskega sporazuma o neizročanju ameriških državljanov Mednarodnemu kazenskemu sodišču lahko Hrvaški pomagal v primeru Bobetko.

Stališča ameriške administracije naj bi bila po pisanju hrvaškega časnika povsem enaka britanskim. Za Hrvaško je sodelovanje s Haagom neizogiben pogoj za njeno nadaljevanje vključevanja v evropske integracije, je v četrtek pojasnil britanski Foreign Office. Tovrstni ultimat mora Hrvaška jemati skrajno resno, kljub temu, da so mehanizmi, s katerimi bi sankcionirali Hrvaško, relativno počasni, opozarja časnik.

Medtem se uradni Bruselj še ni odzval na zaplet med Haagom in Zagrebom, vendar naj bi Večernji list iz diplomatskih virov blizu Evropski komisiji izvedel, da bo Evropska unija zahtevala brezpogojno uresničevanje hrvaškega ustavnega zakona o sodelovanju s haaškim sodiščem. Po navedbah časnika EU ne postavlja pod vprašaj legitimnosti vojaških akcij, kot je bila tista v Medačkem džepu septembra 1993, za katero haaško sodišče Bobetka po poveljniški odgovornosti obtožuje vojnih zločinov, vendar meni, da je potrebno vojne zločine, ki so bili tam storjeni, kaznovati. Uradno stališče EU naj bi bilo sicer znano v ponedeljek, ko se bo v Bruslju sestal svet ministrov.