Temeljni cilj današnjega načrta je premik od enostranskih odločitev za uvedbo začasnega nadzora na notranjih mejah k usklajenemu pristopu in odpravi nadzora na vseh notranjih mejah v schengenu do konca tega leta, je na novinarski konferenci pred ponedeljkovim vrhom EU in Turčije v Bruslju poudaril evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos.
Zaradi migracijskih pritiskov je začasni nadzor v schengenu po podatkih komisije doslej uvedlo osem članic: Nemčija, Avstrija, Švedska, Danska, Norveška, Belgija, Slovenija in Madžarska, s tem da sta ga zadnji dve že lani tudi odpravili. Zaradi teroristične grožnje ga je uvedla tudi Francija.
V komisiji ob predstavitvi načrta za rešitev schengena izpostavljajo, da je schengensko območje, kjer je mogoče potovati brez sistematičnega preverjanja potnih listih, eden največjih dosežkov evropskega projekta in poleg evra najbolj otipljiva korist članstva v uniji.
Od pet do 18 milijard evrov gospodarske škode letno
Začasni nadzor ne le ovira prosto gibanje oseb, temveč povzroča tudi velike gospodarske stroške, opozarjajo v Bruslju. Komisija ocenjuje, da bi popolna vzpostavitev nadzora v schengenu na leto povzročila od pet milijard do 18 milijard evrov neposrednih stroškov. Članice, kot so Poljska, Nizozemska ali Nemčija, bi se lahko soočile z več kot 500 milijoni evrov dodatnih stroškov v cestnem prometu za prevoz blaga. Podjetja v Španiji ali na Češkem bi lahko imela za 200 milijonov evrov dodatnih stroškov, so ponazorili v komisiji.
Nadzor na mejah bi čezmejne delavce stal 1,7 milijona ali njihove delodajalce od 2,5 milijarde do 4,5 milijarde evrov v smislu izgubljenega časa. Najmanj 13 milijonov turističnih nočitev ali 1,2 milijarde evrov bi bilo izgubljenih, vlade pa bi morale za dodatno osebje na mejah plačati najmanj 1,1 milijarde upravnih stroškov, so izračunali v Bruslju. "A notranjega prostega gibanja ne moremo imeti brez učinkovitega upravljanja zunanje meje," je znova opozoril komisar ter spomnil na predlog za vzpostavitev evropske mejne in obalne straže. Dogovor mora biti dosežen do konca junija, nov sistem mora v celoti delovati do septembra, je pozval.
Ob tem je komisija danes vse članice pozvala, naj čim prej opredelijo svoje prispevke s človeškimi in tehničnimi viri. Slovenija naj bi po neuradnih informacijah po trenutnem osnutku razporeditve od predvidenih 1500 pripadnikov evropske mejne in obalne straže, ki bodo morali biti vselej na voljo in jih bo mogoče namestiti v treh dneh, prispevala 35 oseb. Za primerjavo: Avstrija naj bi jih prispevala 34, Nemčija pa največ, 225.
Komisar je tudi poudaril, da je treba zagotoviti pospešeno in masovno izvajanje načrtov za premestitev beguncev znotraj unije in za preselitev beguncev iz tretjih držav v unijo, pri čemer bo ponedeljkov vrh pomemben mejnik. Komisija bo 16. marca objavila prvo poročilo o uresničevanju zavez za premestitev in preselitev beguncev. Drugo poročilo bo sledilo 16. aprila, tretje pa 16. maja.
Potreba po takojšnji podpori Grčiji
Komisija v načrtu izpostavlja tudi potrebo po takojšnji podpori Grčiji, ki je pod izjemnim pritiskom, in opredeli konkretne korake v prihodnjih mesecih. Grčija mora na primer do 12. marca predstaviti akcijski načrt za odpravo pomanjkljivosti na zunanji meji, nato pa ima še dva meseca časa za ukrepanje. Komisija pa njen akcijski načrt ocenila najpozneje do 12. aprila.
Od 11. do 17. aprila bo schengenska evalvacijska misija preverila stanje na grških zračnih, kopenskih in morskih mejah. Najpozneje 12. maja mora Grčija poročati o izvajanju priporočil za odpravo pomanjkljivosti na zunanji meji. Če teh ne bo odpravila, bo komisija priporočila uvedbo skrajne možnosti nadzora v schengnu - uporabo 26. člena schengenskega zakonika.
Ta člen omogoča uvedbo do dveletnega nadzora v schengnu, na delu ali po celoti notranje meje v eni ali več schengenskih držav, najprej za šest mesecev, ki jih je nato mogoče trikrat podaljšati. Današnji bruseljski načrt je tako mogoče razumeti kot poskus omejitve uvedbe nadzora v skladu s 26. členom zgolj na šest mesecev.
Komisija v današnjem načrtu tudi izpostavlja, da bo po 12. maju po potrebi ukrepala brez odlašanja ter da bo predlagala nadzor le na tistih delih notranje meje, kjer bo to potrebno in tako da bo proporcionalno.
Reforma evropskih azilnih pravil
Bruseljski načrt za rešitev schengna vključuje tudi težko pričakovano reformo evropskih azilnih pravil, ki jo je komisija prav tako napovedala za 16. marec. Avramopulos je danes povedal, da nameravajo spremeniti načelo obravnave prošnje za azil v prvi vstopni članici. Reforma naj bi temeljila na solidarnosti in pošteni delitvi bremena med članicami.
Junija se pričakuje tudi ocena možnosti ponovne uporabe dublinske uredbe za Grčijo. V skladu z odločitvama Evropskega sodišča za človekove pravice in Sodišča EU iz leta 2011 je namreč Grčija zaradi sistemskih pomanjkljivosti pri obravnavi beguncev izvzeta iz uveljavljanja dublinske uredbe, kar pomeni, da prosilcev za azil sedaj tja ni mogoče vračati, čeprav je to njihova vstopna točka.
Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk pa prvič od začetka migracijske krize vidi, da se pojavlja evropski konsenz. Ta teden je bil v pripravah na vrh na turneji po državah vzdolž balkanske migracijske poti: na Dunaju, v Ljubljani, Zagrebu, Skopju, Atenah, Ankari, Istanbulu in Beogradu. Strnil jo je v tri ugotovitve, ki jih ponuja kot izhodišče za ponedeljkov vrh.
Prva je nujnost vrnitve k schengnu. Države vzdolž zahodnobalkanske migracijske poti, tako članice kot nečlanice unije, so po Tuskovih besedah odločene dosledno izvajati skupna pravila, tudi schengenski zakonik.
To bo pomenilo konec politike spuščanja migrantov skozi države, kar ne bo rešilo krize, je pa nujen pogoj za evropski konsenz, je poudaril Tusk v vabilu voditeljem. "V ponedeljek bi morali vsi potrditi ta pristop," je pozval. "S tem bomo zaprli zahodnobalkansko pot, ki je bila glavna vstopna točka za migrante. Leta 2015 jih je vstopilo 880.000, v prvih dveh mesecih tega leta pa 128.000," je poudaril.
Drugo Tuskovo napotilo pred vrhom je poziv k napredku v sodelovanju s Turčijo, na področju migracij in sicer. Napredek je, a tok nezakonitih migrantov iz Turčije v Grčijo je še vedno občutno prevelik, opozarja Poljak.
Na tretjem mestu Tusk izpostavlja humanitarno podporo, zlasti Grčiji, ki ne sme postati "skladišče duš", kot se je izrazil grški premier Aleksis Cipras. K temu mora soditi tudi pospešeno izvajanje načrta za premestitev beguncev znotraj unije.
Tusk je vabilo voditeljem sklenil s "previdno pozitivno" oceno, da prvič od začetka krize vidi na obzorju evropski konsenz. To je po njegovih besedah konsenz o celostni strategiji, ki lahko, če jo bodo zvesto izvajali, pomagala zajeziti tok in obvladati krizo.
Avstrijske omejitve glede sprejema beguncev niso nezakonite
Skupina pravnih strokovnjakov pri Svetu EU je zavrnila navedbe Evropske komisije, da Avstrija ne more določiti zgornje meje števila beguncev, ki jih bo sprejela. Kot so pojasnili na rednem zasedanju veleposlanikov držav članic, določitev zgornje meje načeloma ni v nasprotju z mednarodnim pravom, je danes poročal tednik za evropske zadeve Politico.
Mnenje, ki so ga strokovnjaki podali na prošnjo Grčije, je v nasprotju s trditvami Evropske komisije, da določitev zgornje meje števila beguncev ni skladna z mednarodnim pravom, še poročajo.
Kot je za ta medij povedal neimenovani diplomatski vir, mnenje pravne službe Sveta EU še ne pomeni, da Avstrija po mnenju sveta ravna prav, temveč le, da je to vprašanje odvisno od številnih dejavnikov, med drugim od načina, kako država sprejme begunce.
Avstrija je februarja na meji s Slovenijo omejila sprejem prošenj za azil na do 80 dnevno, čez mejo dnevno spušča do 3200 oseb, ki izrazijo namero, da zaprosijo za azil v kateri od sosednjih držav. Letos naj bi Avstrija sprejela največ 37.500 beguncev. Lani je ta država sprejela 90.000 prošenj za azil.
Evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos je nato v pismu avstrijski notranji ministrici Johanni Mikl-Leitner opozoril, da so načrtovane avstrijske dnevne in letne kvote za begunce v nasprotju z evropskim in mednarodnim pravnim redom. Drugi problem, ki ga je izpostavil komisar, pa je omogočanje tranzita skozi Avstrijo v Nemčijo. Avstrija je kvote kljub nasprotovanju Bruslja uvedla in ta režim izvaja.
Cipras: Ne moremo ustaviti migrantov, ki želijo proti severu
Grški premier Aleksis Cipras pa je v pogovoru za nemški dnevnik Bild dejal, da Grčija ne more ustaviti migrantov, ki želijo na sever Evrope. "Kako lahko ustavimo ljudi, če želijo naprej," je dejal predsednik vlade Grčije, kjer je po omejitvi sprejema beguncev na balkanski poti ujetih že več kot 32.000 beguncev in migrantov, ki v državo prihajajo preko Egejskega morja iz Turčije.
"Ne moremo jih zapreti, to je v nasprotju z mednarodnimi sporazumi. Lahko samo pomagamo pri njihovem reševanju na morju, jih oskrbimo in registriramo," je dejal v pogovoru, ki bo objavljen v soboto. Izpostavil je, da je zato proces preselitve edina rešitev.
Po njegovi oceni je treba razumeti begunce. "Bombardirali so jih na njihovih domovih, tvegali so svoja življenja, da so zbežali in prišli v Grčijo, vrata Evrope. Toda njihova 'Meka' leži na severu," je dejal. "Ne moremo trajno postati taborišče za človeška bitja, ki ne želijo tukaj ostati," tudi zato, ker je v Grčiji zelo težko najti delo, je poudaril Cipras.
To je dejal dan po tem, ko je avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz v pogovoru za Sueddeutsche Zeitung ocenil, da tistim, ki pridejo v Grčijo, ne bi smeli dovoliti naprej in da bi jih morali zadržati na žariščnih točkah, kjer jih registrirajo.
Cipras je v pogovoru izpostavil, da je Grčija, ki je glavna vstopna točka EU za begunce, "izpolnila več kot stoodstotno svoje obveze, druge države pa niti deset odstotkov in nas rade kritizirajo".
'Države na balkanski poti uničujejo Evropo'
Tako kot že večkrat v minulih tednih je ostro kritiziral države na balkanski migrantski poti od Avstrije do Makedonije zaradi zaprtja meja. "Kar so se nekatere države dogovorile, je v nasprotju z vsemi pravili, proti vsej Evropi in to razumemo kot neprijazno dejanje," je dejal. "Te države uničujejo Evropo," je poudaril.
"Na koncu bodo tisti, ki sedaj postavljajo žičnate ograje, na silo izganjajo begunce in svoje države spreminjajo v trdnjave, izolirani v Evropi," je ocenil ter dodal, da so Atene v zavezništvu z državami, ki so solidarne, pri čemer je mislil na Nemčijo.
Po uvedbi omejitve za sprejem do 580 beguncev na dan na mejah omenjenih držav se je v Grčiji doslej nabralo že več kot 32.0000 beguncev in migrantov. Samo v četrtek jih je iz Turčije na grške otoke prišlo več kot 2000, kažejo podatki Frontexa.
Na mejnem prehodu z Makedonijo Idomeni je danes že okoli 12.000 beguncev, Makedonija pa v državo dovoli le Sircem in Iračanom z dokumenti. V 42 urah do danes zjutraj so v državo dovolili 320 beguncem, do poldneva pa še nekaj desetim.
UNHCR: šest korakov za rešitev begunske krize v Evropi
Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) je pred ponedeljkovim vrhom EU in Turčije danes predstavil priporočila, s katerimi želi pomagati državam članicam unije pri reševanju begunske situacije v Evropi. Načrt vsebuje šest ključnih točk za boljše upravljanje in stabilizacijo begunske situacije.
Prva je popolna implementacija sistema žariščnih točk in relokacije prosilcev za azil po državah članicah EU ter hkrati vračanje v njihove domovine tistih migrantov, ki ne izpolnjujejo pogojev za mednarodno zaščito.
Druga točka poziva k okrepljeni podpori Grčiji za upravljanje s humanitarno situacijo, vključno s podporo pri postopkih ugotavljanja statusa begunca, relokacijah in vračanju migrantov. Stanje v Grčiji se hitro slabša in trenutno je tam po podatkih UNHCR že okoli 30.000 ljudi, od tega tretjina v Idomeniju na meji z Makedonijo.
Pod tretjo točko navajajo zagotavljanje skladnosti ukrepov s celotnim pravnim redom EU na področju azila, pod četrto pa zagotavljanje več varnih, zakonitih poti za begunce, da bi lahko potovali v Evropo v okviru obstoječih programov in jim ne bi bilo treba iskati tihotapcev in trgovcev z ljudmi.
Peta točka izpostavlja zavarovanje posameznikov, ki so posebej izpostavljeni tveganjem, kot so otroci in ženske, krepitev iskalnih in reševalnih operacij na morju ter boj proti ksenofobiji in rasizmu proti beguncem in migrantom.
Zadnja, šesta točka je razvoj vseevropskih sistemov odgovornosti za prosilce za azil, vključno z oblikovanjem centrov za registracijo v ključnih državah prihoda in vzpostavitvijo sistema za vlaganje prošenj za azil, ki bo enakomerno porazdeljen v vseh državah članicah EU.
"Zmanjkuje nam časa. Močno vodstvo in vizija evropskih voditeljev sta nujno potrebni, da se soočimo s situacijo, ki je lahko v naših očeh rešena le, če jo znamo nasloviti s primernimi ukrepi," je ob tem poudaril visoki komisar ZN za begunce Filippo Grandi.
Kot je spomnil, je ta begunska kriza tudi kriza evropske solidarnosti, saj "je do trenutne situacije pripeljala nezmožnost, da države skupaj izvedejo ukrepe, za katere so se ministri EU dogovorili v preteklosti". Ključno je zato sodelovanje vseh držav članic EU pri skupnem iskanju rešitve.
Predlogi UNHCR jasno kažejo, da je enakomerna delitev odgovornosti ključna za upravljanje in oblikovanje organizirane rešitve, ter da se bodo države članice EU morale dogovoriti o sistemu določanja deleža prosilcev za azil, ki ga je vsaka od njih pripravljena sprejeti. "Resnično ne obstaja nobena druga možnost, kot ta, da s skupnim delom najde rešitev," je poudaril.
Hrvaška vlada potrdila možnost napotitve vojakov na mejo
Medtem pa je hrvaška vlada potrdila spremembe zakonov o nadzoru državne meje in obrambi, ki hrvaški vojski omogočajo, da v izjemnih varnostnih in humanitarnih primerih pomagajo policiji pri nadzoru meje. Kot so poudarili, bodo vojaške sile na meji posredovale le izjemoma in po navodilih policije.
Odločitev je odziv na begunsko krizo in na razmere v soseščini, je dejal hrvaški notranji minister Vlaho Orepić. Izpostavil je, da zakonske spremembe obravnavajo izredne situacije, ko je treba pomagati policijskim enotam pri nadzoru meje. "Izjemoma, ko ministrstvo ali predsednik vlade ocenita, da je to potrebno iz varnostnih ali humanitarnih razlogov, lahko oborožene sile pomagajo pri varovanju državne meje, na način, ki je predpisan z zakonom o obrambi," je Orepić prebral spremenjeno besedilo zakona o nadzoru državne meje.
Hrvaški minister za obrambo Josip Buljević je pojasnil spremembe zakona o obrambi, s katerimi so določili, da lahko hrvaške oborožene sile posredujejo ob državni meji na zahtevo policije v skladu z zakonom o nadzoru državne meje.
V zakonu o obrambi so še zapisali, da odločitev o uporabi vojske na meji sprejme hrvaška vlada na predlog ministra za obrambo ob predhodnem soglasju predsednika republike, je še dejal Buljević.
Premier Tihomir Orešković je zatrdil, da bo vlada vojake na mejo napotila le v primeru, če bo policija potrebovala pomoč. Spomnil je, da je Slovenija že angažirala svoje vojake ob meji in da imajo tudi v Srbiji možnost uporabe vojske na meji. "To ne pomeni, da bomo že jutri aktivirali vojake, ampak zakonske spremembe omogočajo uporabo vojske, če bo treba pomagati policiji ob meji," je dejal.
Izpostavil je tudi dobro koordinacijo in komunikacijo med Avstrijo, Slovenijo, Hrvaško, Srbijo in Makedonijo pri spopadanju z begunsko krizo. Pojasnil je, da ni bilo nobenih napetosti, ko sta Avstrija in Slovenija omejili število vstopov beguncev na svoje ozemlje.
Na ponedeljkovem vrhu EU z Turčijo Orešković pričakuje spremembo strategije, ki naj bi v naslednjih tednih prinesla občutno zmanjšanje begunskega vala v Evropo.
Lani v EU rekordnih 1,25 milijona prosilcev za azil
V Evropski uniji so lani zabeležili rekordnih 1,25 milijona prosilcev za azil. Večina je prišla iz Sirije, Afganistana in Iraka, je danes v Bruslju objavil evropski statistični urad Eurostat.
Leta 2015 je tako v državah članicah Evropske unije po podatkih Eurostata za mednarodno zaščito prvič zaprosilo 1.255.600 oseb, kar je več kot dvakrat več kot leto prej.
Največ prvih prošenj za azil je med državami članicami EU zabeležila Nemčija, in sicer 35 odstotkov, sledijo ji Madžarska s 14 odstotki in Švedska z 12 odstotki ter Avstrija in Italija s po sedmimi odstotki.
Slovenija je po podatkih Eurostata lani prejela 260 prvih prošenj za azil. Največ prosilcev je bilo iz Afganistana, Iraka in Irana.
KOMENTARJI (258)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.