Hrvaška vinjeta ostaja, nalepka pa ne

Po besedah bralca so slovenski morjeplovci po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo v neenakem položaju s hrvaškimi državljani, čeprav smo zdaj vsi evropski državljani. "Mi moramo plačevati letno nadomestilo, vinjeto, in imeti popis oseb na krovu, hrvaški pa menda ne. Turisti več ali manj letujejo na Hrvaškem v povprečju 14 dni ali celo manj, plačajo pa več kot potrebujejo," je opozoril.

Hrvaško ministrstvo za morje: Spreminjamo zakonodajo

Po pojasnilih hrvaškega ministrstva za morje po vstopu v Evropsko unijo pripravljajo novo Uredbo o vplutju tujih plovil in Pravilnik o pogojih za najem plovila, po katerih bodo gospodarski subjekti izenačeni s hrvaškimi glede najema čolnov in jaht, predvidena je ukinitev popisa posadke. Do potrditve na pristojnih ministrstvih pa veljajo pravila kot doslej.

Stroški ostajajo nespremenjeni, prav tako bo potrebno plačilo vinjete, pri čemer bo edina sprememba, da ne bodo več fizično izdajali nalepk. Postopek mejnega nadzora bo isti, prav tako ostaja turistična taksa, so sporočili.

Slovensko prometno ministrstvo: Zakonodajo bi morali že spremeniti

Slovensko prometno ministrstvo, ki je pristojno za pomorstvo, je v postopku prilagajanja hrvaške zakonodaje evropski že v letih 2005 in 2006 izpostavilo hrvaške predpise, ki po njegovem mnenju niso bili skladni z evropskimi predpisi.

Slovensko prometno ministrstvo je opozorilo tudi na diskriminatornost predpisov, ki veljajo samo za tuja plovila ali osebe, in se nanašajo na overitev seznama oseb na plovilu, omejitev uporabe plovila in uživanja lastninske pravice na plovilu, opravljanja gospodarske dejavnosti dajanja plovil v najem ter razlikovanje med vpisom plovil domačega in tujega porekla.

Na ministrstvu so prepričani, da bi morala Hrvaška že v postopku usklajevanja zakonodaje spremeniti notranje zakone tako, da ne bi kršila načel prepovedi diskriminacije in da ne bi bil omejen prost pretok storitev. Prav tako ne bi smela biti kršena pravica do lastnine in svobode gibanja, pravijo. Pristojbine, namenjene za varnost plovbe, torej za na primer svetilnike in oznake za nevarnost na morju, pa so po njihovem mnenju upravičene, vendar ne smejo biti diskriminatorne.

Najcenejša vinjeta je 19, najdražja 232 evrov

Pomorska vinjeta je na Hrvaškem poleg popisa potnikov obvezna za motorne tuje jahte in plovila za šport in rekreacijo, medtem ko je domačini ne potrebujejo. Najcenejša letna je 140 (19), najdražja za jahte čez 30 metrov pa 1750 kun (232 evrov). Če jo morjeplovec redno kupuje, ima vsako leto 10 odstotkov popusta, vendar največ do 50 odstotkov.

Vinjete so uvedli leta 2005 in po besedah takratnega ministra za morje Božidarja Kalmete je bil cilj uredbe o vinjetah preprečiti čarter na črno na Jadranu. Od takrat morajo vsa tuja plovila, ki so v hrvaškem morju, v eni do luških kapitanij kupiti letno vinjeto ter plačati vse druge pristojbine in prijaviti seznam posadke. Kazni za kršitelje so stroge – globe za kršitelje so od 3000 (400) do 10.000 kun (1326 evrov) za voditelja plovila in od 3000 do 15.000 kun (1988 evrov) za odgovorne osebe pravne osebe, če je plovilo v lasti podjetja.

Ob vplutju v hrvaško morje je treba po najkrajši poti do najbližjega mednarodnega pristanišča za mejno kontrolo. Na kapitaniji je treba kupiti vinjeto in plačati druge pristojbine. Če plovilo pripelje po kopnem, mora vso dokumentacijo urediti pred vplutjem.