Hrvaška predsednica znova ni imenovala mandatarja. Bodo sledile nove volitve?

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je danes izrazila obžalovanje, ker niti med drugim krogom posvetovanj o mandatarju nove vlade ni dobila zagotovila katere od političnih opcij, da si je zagotovila potrebno večino v saboru. Nov krog posvetovanj je napovedala za prihodnji teden.

Hrvaška predsednica je pred novinarji še dejala, da bo do konca postopka oblikovanja nove vlade vztrajala pri določilih hrvaške ustave, ki imenovanje mandatarja pogojuje z zagotovljeno podporo večine izbranih poslancev v 151-članskem saboru.

"Ob tem najbolj odločno zavračam kakršne koli pritiske," je še dejala. Pozvala je tudi najvišje uradnike hrvaških inštitucij, posebej pa varnostnih služb, da s svojim delovanjem, kot je dejala, ne ogrožajo varnosti hrvaških državljanov in države.

Hrvaška predsednica je danes od sveta za nacionalno varnost zahtevala preiskavo o tem, kako so iz varnostno-obveščevalne agencije (SOA) pricurljali dokumenti o vlogi poslanca srbske nacionalne manjšine Mirka Raškovića med vojno. Preiskavo v primeru domnevnih pritiskov na Raškovića je prejšnji teden že sprožilo državno tožilstvo.

Rašković je med prvim krogom posvetovanj prejšnji teden zahteval zaščito predsednice države zaradi domnevnih pritiskov, ki po njegovih besedah, izhajajo iz dejstva, da ni hotel podpreti levosredinske koalicije Hrvaška raste kot ostala dva poslanca Samostojne demokratske srbske stranke (SDSS).

Hrvaški mediji so zatem poročali, da je bil Rašković med vojno hrvaški agent na okupiranem ozemlju v Kninu. Pred izvolitvijo v sabor je bil kot pripadnik srbske manjšine podpredsednik šibeniško-kninske županije.

Tednik Telegram je prejšnji konec tedna objavil dokument SOA, ki je bil brez oznake zaupno, o vlogi Raškovića med vojno, ki ga je podpisal nekdanji šef službe in današnji predsednik HDZ Tomislav Karamarko. Šef HDZ je potem ocenil, da je po objavi takšnih dokumentov ogroženo Raškovićevo življenje.

Vodilni stranki na Hrvaškem se bojujeta za vsak poslanski mandat, ker pričakujeta, da bosta na koncu uspeli sestaviti prihodnjo vlado. Obenem niti mesec dni po novembrskih volitvah ne relativna zmagovalka volitev desna Domoljubna koalicija ne levosredinska koalicija Hrvaška raste nimata 76 poslancev, da bi oblikovali parlamentarno večino.

Tudi med današnjimi posvetovanji je bilo videti, da levosredinski koaliciji manjka najmanj deset poslanskih mandatov za saborsko večino, desni koaliciji pa še nekoliko več.

Ključ je še naprej v rokah stranke Most neodvisnih list, ki vztraja na reformni vladi, v kateri bi bili skupaj s HDZ in SDP. To so potrdili tudi na današnjem tristranskem srečanju v Zagrebu, ko so zahtevali naj se SDP in HDZ v tednu dni izrečejo o osebi, ki bi lahko bila vsem trem opcijam sprejemljiv premier.

Največji hrvaški stranki ne zavračata nadaljevanja pogovorov z Mostom, a ne vidita možnosti za medsebojno sodelovanje. Hrvaški premier in predsednik SDP Zoran Milanović je tudi danes izrazil prepričanje, da bo nadaljeval premiersko delo, a je omenil tudi možnost izrednih volitev, ki jih kot zadnjo rešitev ne izključujeta ne HDZ niti Most.