Tako v uradu hrvaškega predsednika republike Stjepana Mesića menijo, da bi bilo haaško sodišče najboljša instanca za reševanje slovensko-hrvaškega spora. Kot pišejo v Jutarnjem listu, v Mesičevem uradu pozdravljajo pomoč mediatorjev oziroma tričlanskega sveta strokovnjakov, vendar ta svet ne bi mogel odločati o sporu in dokončno odločiti. S svojimi nasveti bi lahko pomagali, da bi na sodišču našli rešitev, še menijo v Mesićevem uradu.
Predsednik hrvaškega dela mešane hrvaško-slovenske komisije za vprašanje meje in akademik Davorin Rudolf je po poročanju Dnevnik.hr rekel, da bi Hrvaška pristala na posredništvo, vendar le tako, ki bo državama pomagala, da gredo na neko mednarodno sodišče – bodisi v Haagu bodisi v Hamburgu. Spomnil je, da sta državi že imeli nekega posrednika leta 1999 – nekdanjega ameriškega ministra za obrambo Williama Perryja, vendar se ni takrat nič rešilo. "Ne vem, zakaj bi bilo danes drugače,“ meni Rudolf.
Hrvaški premier Ivo Sanader pa je povedal, da pozdravlja vključevanje EU v reševanje problema. "Hrvaška spoštuje vse mednarodne konvencije, ki jih je sprejela, kot tudi Slovenija, in je pripravljena iti pred mednarodno sodišče ali neko drugo mednarodno institucijo, ki spoštuje vse konvencije ZN in druge mednarodne konvencije,“ je dejal po poročanju Jutarnjega lista. Sanader med drugim ostaja tudi na stališču, da mejno vprašanje ne bi smelo biti del pristopnih pogajanj Hrvaške v EU.
'Slovenija je načeloma naklonjena mediaciji'
Po signalih naj bi bila Slovenija bolj naklonjena mediaciji kot Hrvaška. Če bo dosežen dogovor za reševanje vprašanja meje z mediacijo, naj Slovenija za odpravo zastoja Hrvaške na poti v EU ne bi vztrajala pri trdnem mednarodnem zagotovilu, da pogajalski dokumenti Hrvaške ne bi prejudicirali meje, je v Bruslju nakazal zunanji minister Samuel Žbogar. "Mi smo zelo vztrajali pri teh dokumentih v trenutku, ko je bil na mizi proces arbitraže. Če gremo v proces mediacije, dokumenti niso več tako odločilni," je razložil. Mislim, da je mogoče v nekaj tednih uskladiti vse te podrobnosti in nadaljevati pogajanja s Hrvaško, je menil Žbogar v ponedeljek po koncu zasedanja zunanjih ministrov v Bruslju.
Dogovor o mediaciji bi namreč po njegovih besedah vključeval nadaljevanje pogajanj Hrvaške z EU pod določenimi pogoji, hkrati pa bi ta posebna mediatorska skupina predlagala rešitev mejnega vprašanja. Oba procesa naj bi se po pričakovanjih končala proti koncu leta, je dejal minister.
Minister je o predlogu Evropske komisije za reševanje spora med Slovenijo in Hrvaško z mediacijo govoril z večino svojih kolegov. Še vedno je veliko odprtih vprašanj, ki jih je treba doreči, poleg mandata in pogojev tudi glede zavezujočega značaja mediacije, a načeloma se je vsem sogovornikom zdel predlog dober in vreden, da se na njem dela, je povedal Žbogar.
Pahor bo Sanaderju predlagal sestanek
Premier Borut Pahor je danes napovedal, da namerava v prihodnjih dneh po telefonu govoriti s hrvaškim kolegom Ivom Sanaderjem in se dogovoriti za srečanje. Kot je pojasnil na novinarski konferenci ob obisku makedonskega premierja Nikole Gruevskega, se mu zdi tako srečanje pomembno v luči iskanja poti za napredek pri iskanju rešitve spora.
Dejal je še, da Slovenija "z zmernim optimizmom" spremlja poskuse Evropske komisije, da bi z mediacijo dokončno rešili vprašanje meje med Slovenijo in Hrvaško. "Če bi Evropska komisija formalizirala to pobudo in jo predstavila obema stranema, ki bi se zanjo tudi odločili, potem to vzbuja zmerni optimizem, da bi lahko letošnje leto izkoristili kot leto ureditve tega vprašanja, ki obremenjuje obe državi že 17 let," je dejal slovenski premier.
Sicer pa je Pahor znova poudaril, da se slovensko stališče do vstopa Hrvaške v EU ne bo spremenilo, če se ne bodo spremenile okoliščine, ki so botrovale tej odločitvi. Tudi glede mediacije pričakuje zagotovila, da je proces mediacije stekel toliko in tako optimistično, da lahko z upravičenostjo pričakujemo rezultate, ki bodo v obojestransko korist obeh držav.
Mediacija ne upošteva le pravnih dejstev
Mediacija bi iskala politično rešitev, ki ne upošteva samo pravnih dejstev, ampak tudi zgodovinska dejstva, načelo pravičnosti, torej različne elemente, tako da se odločitev ne bi opirala samo na pravno dokumentacijo, ki bo predstavljena, ampak na širšo argumentacijo, in v tem kontekstu ti dokumenti niso več tako odločujoči, je pojasnil minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar.
Mešana komisija bo delo najverjetneje končala v sredo
Predsednik slovenskega dela omenjene mešane komisije Miha Pogačnik je povedal, da bo na sredinem, četrtem srečanju komisije predlagal sklenitev dela. Kot je pojasnil, se namreč "vrtijo okoli treh ali štirih odprtih vprašanj", za katera mora odločitev sprejeti politika. Izrazil je sicer upanje, da bodo na sredinem sestanku, ki naj bi bil v Šmarjeških Toplicah, lahko ponovno pregledali še odprta vprašanja in videli, ali lahko tokrat pridejo bliže kot zadnjič. "Če lahko, sijajno, če ne, pa moramo pošteno povedati, do kod mednarodni pravniki stvari lahko uskladimo, od kod dalje pa je končna odločitev vendarle politična," je povedal.
Slovenski premier Borut Pahor je v ponedeljek napovedal, da bo omenjena komisija v sredo zaključila delo. Preden se bo slovenska politika kakor koli odzvala na nadaljnje pobude, pa bo najprej temeljito preučila poročilo komisije, je dejal premier in dodal, da bo z njim seznanil tudi predsednike parlamentarnih strank, verjetno pa tudi odbor DZ za zunanjo politiko.
