Hrvaška napovedala odgovor haaškemu sodišču

Hrvaški pravosodni minister Ivan Šimonović je danes po odprtju mednarodne konference o protidiskriminacijski zakonodaji in praksi v Zagrebu izjavil, da bo Hrvaška še ta teden poslala svoje mnenje Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu glede zahtev sodišča za takojšen dostop do vseh hrvaških dokumentov glede sojenj za vojne zločine.

Poleg tega je povedal, da stanje v hrvaškem pravosodju ni idealno, je pa po njegovih besedah dovolj dobro, da ne bi preprečilo napredovanja v pristopnih pogajanjih med EU in Hrvaško. "Evropska komisija je ocenila, da je Hrvaška pripravljena za odprtje poglavja 23. Glavni razlog, zakaj do tega še ni prišlo, so ocene nekaterih članic EU, da Hrvaška ne sodeluje v celoti s haaškim sodiščem," je še dejal Šimonović. S tem se je odzval na poročanje nekaterih hrvaških medijev, da naj bi Zagreb kmalu prejel opozorilo EU, da mora Hrvaška pokazati konkretne rezultate v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter nemudoma rešiti vprašanje dostopa haaškega sodišča do vseh hrvaških dokumentov glede sojenj za vojne zločine.

Hrvaški časnik Jutarnji list je pred tem napovedal, da EU namerava med drugim Hrvaško opozoriti, naj nemudoma uredi dostop do omenjenih dokumentov. EU naj bi bila zaskrbljena tudi zaradi gospodarskega položaja Hrvaške, ki se lahko še poslabša, saj bi "lahko upočasnjevanje rasti in zunanji primanjkljaj povzročila ekspanzijo potrošnje, padec prihodkov in proračunski primanjkljaj".

EU Hrvaško pozvala k pospešitvi reform

EU je Hrvaško pozvala, naj pospeši reforme na ključnih področjih – v pravosodju, boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu in sodelovanju z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu ter pri preoblikovanju ladjedelnic.

Hrvaška mora pospešiti korak reform, še posebej v pravosodju, boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu, vračanju beguncev in popolnem sodelovanju s haaškim sodiščem, kar je bistveno, je menil vodja češke diplomacije v odstopu Karel Schwarzenberg po koncu stabilizacijskega in pridružitvenega sveta EU in Hrvaške, na katerem sta strani pregledali napredek Hrvaške v pogajanjih z EU.

Hrvaška je naredila dolgo pot, a nadaljnje reforme so še potrebne, pa je dejal evropski komisar za širitev Olli Rehn in poleg boja proti korupciji, sodelovanja s Haagom in pravosodja izpostavil še poglavje konkurence, kamor sodi za Hrvaško pereč problem preoblikovanja ladjedelniškega sektorja. Hrvaška je dobro napredovala pri vprašanju obdavčevanja cigaret, a vprašanje nezakonitih državnih pomoči ostaja na mizi, je dodal.