Hrvaška namerava kupiti 12 rabljenih izraelskih vojaških letal F-16

Hrvaški svet za obrambo je na torkovi seji priporočil vladi nakup rabljenih izraelskih vojaških letal F-16 barak kot najugodnejšo od štirih ponudb vojaških letal, ki so jih obravnavali v preteklih mesecih. Hrvaška namerava kupiti 12 letal; prvi dve naj bi prispeli do leta 2020, preostalih deset pa do leta 2022.

Izraelska ponudba za 12 vojaških letal znaša približno pol milijarde dolarjev (402 milijona evrov), medtem ko Švedska prodaja eskadriljo novih letal za skoraj dvakrat več.

Ponudbi rabljenih različic vojaških letal F-16 poslali tudi ZDA in Grčija

Odločitev o nakupu rabljenih izraelskih letal je bila pričakovana, potem ko je izraelsko ponudbo kot najboljšo decembra lani že ocenil parlamentarni odbor za obrambo. Največja konkurenca so bila švedska nova letala gripen JAS-39, medtem ko sta ponudbi rabljenih različic vojaških letal F-16 poslali tudi ZDA in Grčija.

Sejo sveta za obrambo sta sklicala predsednica države Kolinda Grabar-Kitarović in premier Andrej Plenković, ki sta v izjavah pred sejo nakazala, da Hrvaška nima denarja za nova letala. Grabar-Kitarovićeva je med drugim dejala, da bi si rada kupila mercedesa, a potem ne bi imela denarja za hrano in ostale življenjske potrebe.

Hrvaški premier Plenković je po seji novinarjem povedal, da bo strokovna komisija ministrstva za obrambo, ki je izvajala pripravljalne dejavnosti glede nakupa večnamenskega vojaškega letala, pripravila javno predstavitev vseh štirih ponudb, da bi se tudi javnost prepričala v pravilno odločitev o nakupu.

Izraelska letala so stara od 25 do 30 let in so jih že uporabljali v vojnih operacijah, kar je v delu hrvaške strokovne in vojaške javnosti izzvalo dvome o upravičenosti njihovega nakupa glede na namero Hrvaške, da bi z nadomeščanjem vojaških letal mig-21 iz časov nekdanje JLA zadovoljila potrebe vojaškega letalstva do srede stoletja. Privrženci tega nakupa pa pravijo, da so izraelska letala posodobljena in skladna z vojaškimi standardi zveze Nato.

Podpredsednik hrvaške vlade in minister za obrambo Damir Krstičević je pojasnil, da so pri odločitvi o nakupu letal upoštevali štiri ključne kriterije - strateško partnerstvo, zmogljivosti letal, finančni del in investicije.

Napovedal je, da bodo vzpostavili strateško partnerstvo z Izraelom ter da pričakujejo tudi izraelske naložbe. V oddaji hrvaškega radia o delu hrvaške vlade je še ocenil, da so bili dvomi pri izbiri letal upravičeni, da pa je bila odločitev realna in odgovorna glede na stanje hrvaškega proračuna.

Poudaril je, da gre za zgodovinsko odločitev, s katero bo Hrvaška obdržala možnost nadzora svojega zračnega prostora in tradicije hrvaškega vojaškega letalstva ter zagotovila varnost in suverenost države kot tudi tehnološko posodobila hrvaško vojsko. Povedal je, da bodo kupili deset enosedežnih in dve dvosedežni letali F-16.

Hrvaški mediji so med razpravami o nakupu letal poročali, da je podjetje KING-ICT v katerem je bil Krstičević eden vodilnih, preden je prevzel položaj v hrvaški vladi, ustanovilo novo podjetje Planet IX, ki je med drugim registrirano za trgovino z orožjem ter za proizvodnjo in vzdrževanje letal. King ICT je del skupine M SAN, kjer so pojasnili, da ne gre za posle z vojaškimi letali temveč z droni za gospodarske namene. Zavrnili so kakršne koli povezave svojih poslovnih odločitev z državnim postopkom izbire vojaških letal.

Jutarnji list je v začetku leta poročal, da naj bi Izrael v paketu z vojaškimi letali predlagal tudi odpiranje vojaško-komercialnega kiber varnostnega središča na Hrvaškem, v katerem naj bi razvijali tehnologije za boj proti dronom. Med drugim naj bi Izrael Hrvaški posredoval svoje izkušnje z droni v sodobnem kmetijstvu.