Spomin na tragedijo v Vukovarju

V Vukovarju je 17. obletnico padca Vukovarja zaznamoval celotni državni vrh – predsednika države in sabora Stipe Mesić in Luka Bebić ter premier Ivo Sanader. "Vloga Vukovarja v domovinski vojni je neizmerna. To je mesto, ki je z vsakim dnevom svoje obrambe dajalo Hrvaški čas in prostor, da se pripravi ter na koncu tudi obrani agresorja," je dejal Sanader.

Tudi predsednik Mesić je poudaril vlogo Vukovarja v vojni na Hrvaškem, dodal pa je, da ni bilo narejeno dovolj za razvoj gospodarstva po vojni in da mora država pomagati Vukovarju, da bo vnovič postal mesto proizvodnje in izvoza, kot je bilo nekoč. Po podatkih vukovarske splošne bolnišnice je v napadu na Vukovar umrlo 1624, ranjenih pa je bilo 1219 oseb. V koncentracijska taborišča v Srbijo je bilo odpeljanih več kot 7000 ujetih hrvaških vojakov in civilistov, v kraju Ovčara pa so napadalci po zasedbi Vukovarja ubili več kot 240 ljudi, kar je bil do tedaj največji vojni zločin v povojni Evropi.

Na osrednji spominski slovesnosti naj ne bi bilo predstavnikov srbske manjšine. Sicer pa se je na srbskem vojaškem pokopališču v Vukovarju zbralo približno 150 ljudi na cerkveni žalni slovesnosti, s katero so se spomnili ubitih srbskih vojakov. Po neuradnih podatkih naj bi leta 1991 v bitki za Vukovar umrlo 1700 srbskih vojakov in civilistov, je objavil Jutarnji list na svoji spletni strani.

Po trimesečnih bojih so pripadniki srbskih enot 18. novembra 1991 zavzeli Vukovar, ki ga je Hrvaška osvobodila leta 1997 ob posredovanju mednarodne skupnosti. Mesto je imelo pred vojno 46.543 prebivalcev, danes pa jih šteje nekaj več kot 30.000. Od 22.000 pregnanih Hrvatov in drugih oseb nesrbske narodnosti iz Vukovarja leta 1991 se jih je do danes vrnilo 13.000.

Senat zavrnil pritožbe Srbije

Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ) se je danes spoznalo za pristojno za odločanje o tožbi, v kateri Hrvaška Srbijo bremeni genocida med vojno na njenem ozemlju med letoma 1991 in 1995. Senat 17 sodnikov je tako zavrnil vse pritožbe Srbije, ki je izpodbijala pristojnost ICJ.

Sodišče je odločitev o pristojnosti v tožbi Hrvaške proti Srbiji sprejelo z desetimi glasovi proti sedmim, je sporočila predsednica sodišča Rosalyn Higgins, ki je dve uri prebirala obrazložitev odločitve sodišča. Ta odpira pot šele drugemu primeru tožbe za genocid pred tem sodiščem. Srbijo je pred tem genocida pred ICJ že bremenila BiH, o čemer je sodišče odločalo lani.

Če vpleteni strani sedaj ne bosta dosegli dogovora o zunajsodni poravnavi, kar je po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug le malo verjetno, bo pred ICJ sledila razprava o vsebini tožbe. V tem primeru bo Srbija dobila vsaj leto dni dolgi rok za pripravo obrambe oziroma morebitne tožbe proti Hrvaški za genocid nad Srbi, za katero naj bi se pravna ekipa Beograda že pripravljala. Sojenja po poročanju Tanjuga ni pričakovati prej kot v dveh letih.

Srbija napovedala tožbo

Srbski zunanji minister Vuk Jeremić je danes napovedal, da bo Srbija tožila Hrvaško na Meddržavnem sodišču v Haagu (ICJ) zaradi etničnega čiščenja in vojnih zločinov med operacijo Nevihta leta 1995. "Hrvaška ni na primeren način odgovorila na roko sprave, ki jo je Srbija večkrat ponudila Hrvaški z željo, da pustimo preteklost za sabo in se obrnemo proti skupni evropski prihodnosti. Hrvaška bo zdaj tožena, da bi končno ugotovili resnico," je dejal Jeremić. Ob tem je poudaril, da se Hrvaška ni želela soočiti z dejstvom, da je bilo z njenega ozemlja etnično očiščenih 250.000 Srbov.

"Naredili bomo vse, da bo naš primer primerno predstavljen na sodišču. Spoznali bomo vse dogodke v 20. stoletju, za časa druge svetovne vojne in za časa Neodvisne države Hrvaške. Obrnili se bomo v zgodovino, da bi ugotovili resnico zavoljo skupne prihodnosti," je dejal srbski zunanji minister. Jeremić je še dejal, da si Srbija želi dobrih odnosov s svojimi sosedami, da pa je treba priti do resnice o zločinih med operacijo Nevihta.

Hrvaška je julija 1999 pred ICJ sprožila postopek proti takratni ZR Jugoslaviji, ker naj bi ta na Hrvaškem v letih od 1991 do 1995 kršila konvencijo iz leta 1948 o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida. Hrvaška je ZRJ bremenila oblike genocida, zaradi katerega je bilo veliko hrvaških državljanov razseljenih, ubitih, mučenih ali nelegalno zadržanih, pa tudi velikega uničenja lastnine.

Srbija je med preliminarno razpravo konec maja trdila, da ICJ ni pristojno za tožbo Hrvaške, saj v času njene vložitve julija 1999 tedanja ZR Jugoslavija ni bila članica Združenih narodov niti podpisnica Konvencije o genocidu in statuta sodišča, kar je potrebno za pristojnost sodišča.

Srbija se je pri tem sklicevala na odločitev, s katero se je ICJ leta 2004 razglasilo za nepristojnega v tožbi ZRJ proti 10 državam članicam zveze Nato zaradi nelegalne uporabe sile in bombardiranja leta 1999. Sodišče je takrat ugotovilo, da je ZRJ članica ZN postala 1. novembra 2000, Konvencijo o genocidu pa je podpisala leto dni pozneje.

Hrvaška je na drugi strani od sodišča zahtevala, da zavrne preliminarne pritožbe Srbije in spomnila, da se je ICJ spoznal za pristojnega v tožbi iz leta 1993, v kateri je takratno ZR Jugoslavijo genocida bremenila BiH. ICJ je sicer februarja lani v razsodbi Beograd oprostilo neposredne odgovornosti ali sokrivde za genocid med vojno v BiH.