Hrvaška kandidatka za podpredsednico EK 'pozabila' prijaviti jahto, vredno 170.000 evrov

V Evropskem parlamentu v Bruslju so se danes nadaljevala zaslišanja komisarskih kandidatov. Na vrsti je bila tudi Hrvatica Dubravka Šuica, kandidatka za podpredsednico za demokracijo in demografijo, ki se sooča z očitki glede načina pridobitve premoženja.

Hrvaški mediji so se razpisali o očitkih na njen račun. Šuica naj bi ustvarjala lažen vtis, da ni "tako bogata, kot v resnici". V izjavi Evropskemu parlamentu o svojem finančnem stanju je namreč izpustila podatke vrednosti družinskih nepremičnin, ki so v lasti njenega moža, pozabila pa je omeniti tudi 12-metrsko jahto. Šuica je v politiko konec 90. vstopila le s stanovanjem in Renaultovim avtomobilom, zdaj pa naj bi bilo glede na pisanje Indexa.hr njeno premoženje "težko" kar pet milijonov evrov.

Kot piše Index.hr, mora po evropskih pravilih Šuica prijaviti nepremičnine v svoji lasti in lasti moža, ni pa ji treba prijaviti ostale lastnine svojega moža, nekdanjega pomorščaka, če pri tem ne gre za potencialno navzkrižje interesov.

Šuica naj bi izigrala pravila

Tako naj bi Šuica izigrala pravila. Kot piše Index.hr, Šuica denimo ni prijavila 12-metrske jahte Dubica, katere vrednost je približno 175.000 evrov. Jahto Cranchi Atlantique, ki sprejme 12 potnikov, je leta 2007 kupila za več kot 400.000 evrov.

V izjavi o finančnem stanju kandidatov, ki je objavljena na strani Evropskega parlamenta, je Šuica zapisala, da je lastnica delnic v vrednosti 4105,91 evra in 1354,71 evra. Prav tako je v izjavi navedla družinsko hišo v Dubrovniku, stanovanje v Zagrebu in hišo v BiH. A vrednosti teh nepremičnin ni navedla, saj je lastnik vsega tega premoženja uradno njen mož. V poročilu je navedla še hišo in zemljišče na  Pelješacu, ki je v delni lasti njenega moža, in družinsko hišo v Cavtatu, ki jo je nasledila od staršev.

Čeprav Šuica s prijavo, v kateri ni navedla vrednosti nepremičnin, ki so uradno v lasti njenega moža, ni kršila nobenega zakona, ''saj je prijavila, vse, kar mora,'' naj bi šlo pri tej prijavi za očitno manipulacijo, s katero želi dati vtis, da ni tako bogata, kot je v resnici, piše Index.hr.

Na Šuico se je zdaj sprožil val očitkov in zahtev, da izkaže svoje premoženje od začetka svoje politične kariere do danes in objavi poročilo davčne inšpekcije vezano na njeno premoženje, ki je glede na navedbe medijev vredno pet milijonov evrov. Šuica se očitkov otepa, češ da gre za politično podtikanje, a ne želi razkriti podatkov o svojem finančnem stanju. 

Na zaslišanju brez konkretnih odgovorov o imetju

Šuica je bila na zaslišanju v parlamentu tri ure, poroča Dnevnik.hr. Uvodoma je povedala, da si bo kot podpredsednica Evropske komisije prizadevala, da bo državljanom čim bolje predstavila povezanost med demokracijo in demografijo, kot tudi za bolj dejavno udeležbo državljanov Evropske unije pri oblikovanju evropskih politik. Meni, da prav demografija poleg razprav o podnebnih sprememb in digitalizaciji predstavlja pomemben izziv za unijo. Po njenem mnenju demografske spremembe določajo politike, demokracijo in življenje v skupnostih, a tudi spreminjajo podobo Evrope.

Ocenila je, da je treba pričakovati nezadovoljstvo državljanov EU, ki se počutijo zapostavljene zaradi napredka in tranzicije. Zato je po njenem mnenju treba vsem državljanom omogočiti priložnost, da bi povedali, kako vidijo prihodnost unije. V tem kontekstu je omenila pomembnost konference o prihodnosti Evrope, ki bo potekala med letoma 2020 in 2022. Pričakuje, da bodo med široko razpravo dobili čim širše mnenje o tem, kako bo treba usmerjati unijo in okrepiti demokracijo. Ob tem ni izključila možnosti, da bodo po razpravah na konferenci odprli tudi vprašanje sprememb evropske pogodbe.

Omenila je, da države kandidatke za vstop v EU ne bodo vključene v delo konference, temveč se bodo z njimi pogovarjali v "drugem formatu", ker je treba najprej določiti prihodnost obstoječe unije, posebej po 31. oktobru, ko je napovedan brexit.

Na koncu je dejala, da bodo njen morebiten petletni mandat v komisiji obeležila prizadevanja za konsolidacijo v smislu obstoječe evropske zakonodaje, sodelovanje Evropske komisije na različnih ravneh, od poslovnih skupnosti in nevladnih organizacij do lokalnih skupnosti, ter za komunikacijo, ki bo pomenila odprtost do državljanov zunaj "bruseljskega balona".

Čeprav je predsedujoči odboru Antonio Tajani prepovedal vprašanja o njenem premoženju, češ da ne sodijo v zaslišanje glede na to, da niso ugotovili navzkrižja interesov, je hrvaška kandidatka odgovorila, da poslansko vprašanje temelji na neresničnih dejstvih, ki so bila objavljena v medijih. Ni želela govoriti o podrobnostih, temveč je izpostavila, da glede njenega premoženja ni nič spornega.