Hrvaška diskriminacija?

Kar se finančnih storitev tiče, Evropska unija poziva Hrvaško, naj zagotovi enakopravno obravnavo podjetij skupnosti iz vseh držav članic, skladno z določili stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma o prostem pretoku kapitala in pravici do ustanavljanja.

Čeprav poziv ni konkretnejši, pa ima konkretno ozadje - nanaša se na odločitev Hrvaške, da ne dovoli vstopa belgijski bančno-zavarovalni skupini KBC na svoj trg, in sicer na račun lastniškega deleža v Novi Ljubljanski banki (NLB). Zagreb pravi, da je vstop KBC nemogoč, dokler se ne reši problem starih deviznih hranilnih vlog hrvaških varčevalcev v nekdanji podružnici Ljubljanske banke v Zagrebu, ki preprečuje tudi morebiten vstop slovenskih bank na hrvaški trg.

"Hrvaška na področju finančnih storitev zagotavlja nediskriminatorno obravnavo podjetij iz vseh držav članic Evropske unije, skladno z določili sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju o prostem pretoku kapitala in pravici do ustanavljanja," pa je zagotovila hrvaška zunanja ministrica Kolinda Grabar-Kitarović.

Diskriminacija tudi pri kupovanju nepremičnin?

Evropska unija Hrvaško obenem poziva, naj zagotovi nediskriminatorno ravnanje v odnosu do povezave pri nakupovanju nepremičnin na svojem ozemlju do državljanov unije. In tudi drugi poziv ima konkretno ozadje - Zagrebu diskriminacijo njenih državljanov pri nakupovanju nepremičnin na Hrvaškem že dalj časa očita Italija. V skupni poziciji EU pritrjuje slednji, saj navaja, da pri prostem pritoku kapitala Hrvaška ne sledi 60. členu sporazuma, po katerem mora odobriti - skozi polno in hitro uporabo veljavnih postopkov - pridobivanje nepremičnin na Hrvaškem s strani državljanov članic.

Grabar-Kitarovićeva je priznala razhajanja z EU glede nakupovanja nepremičnin s strani državljanov EU. "Hrvaška strogo izpolnjuje vsa določila sporazuma glede nediskriminatorne obravnave državljanov EU pri nakupu nepremičnin na svojem ozemlju ter se pri interpretaciji razhaja z EU. Priznamo pa, da naše administrativne kapacitete še niso tako učinkovite, kot želimo, zato bomo okrepili prizadevanja za odpravo zaostankov in drugih pomanjkljivosti," je dejala.

Hrvaška ministrica je opozorila, da je njena država polno sprostitev trga za nepremičninami dolžna zagotoviti šele s 1. februarjem 2009, za zdaj pa velja načelo recipročnosti, kar pomeni, da za vsakega državljana EU pri nakupu nepremičnin velja isti sistem, kot velja za hrvaškega državljana v posamezni članici.

Težave, težave ... Tudi pri odnosih s Slovenijo

Skupna pozicija EU za pridružitveni svet, ki je najvišje telo med stranema po stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu, sicer za Hrvaško ni ugodna, saj na Zagreb naslavlja celo vrsto pozivov na najrazličnejših področjih. Tako od države želi pospešeno odpravo sodnih zaostankov, spoštovanje sodnih določb ter neodvisnost sodstva, nadaljevanje pravosodne reforme, krepitev boja proti korupciji, zagotavljanje vzdržnega sodelovanja z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, prilagajanje pravnega reda evropskemu ter boljšo izvedbo sojenj vojnim zločincem v državi.

Nadalje mora slovenska soseda pospešiti vračanje beguncev, izboljšati zaščito manjšin in urediti stanje v medijih - predvsem EU terja izboljšanje pravnega in regulatornega okvirja, ki bo zagotovil varovalke pred političnim vmešavanjem v elektronske medije.

Nadalje EU ponavlja "standardni" poziv glede regionalnega sodelovanja in dobrososedskih odnosov - Zagreb med drugim spodbuja k prizadevanju za iskanje končnih rešitev za odprta dvostranska vprašanja in sklepanju dogovorov, še posebej glede mejnih vprašanj s Slovenijo, BiH ter Srbijo in Črno goro.

Tudi kar se gospodarskih kriterijev tiče, EU terja nadaljevanje reform, med drugim fiskalno konsolidacijo in spremljajoče reforme zdravstvenega in socialnega sistema ter sistema državnih pomoči. Pospešiti mora tudi privatizacijo in prestrukturiranje podjetij in zagotoviti izboljšanje pogojev za tuja vlaganja.