Hrvaška bi lahko pristopna pogajanja z EU zaključila prihodnje leto, je ob obisku hrvaške premierke Jadranke Kosor v Bruslju dejal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Konkretnega datuma glede hrvaškega vstopa v EU ni želel povedati.
Zaključek pogajanj je odvisen od Hrvaške. Lahko bi ga dosegli prihodnje leto, če bo država pospešila napore, vsekakor pa pred njo ostaja veliko izzivov, je dejal predsednik komisije, ki bo 9. novembra objavila novo poročilu o napredku Hrvaške. Kot je poudaril, pogajanja dobro napredujejo, najtežje delo pa Hrvaško v prihodnjih mesecih čaka na področju pravosodja in boja proti korupciji.
Kosorjeva je poudarila, da je njena vlada zavezana boju proti korupciji, na to zavezo pa po njenih besedah ne more vplivati niti vrnitev nekdanjega premierja Iva Sanaderja v parlament.
"Ko sem prevzela vodenje vlade, so bila pristopna pogajanja blokirana. Zahvaljujoč prijateljskim odnosom s slovenskim premierjem Borutom Pahorjem smo dosegli rešitev mejnega vprašanja in ločitev tega od pogajanj z EU," je spomnila Kosorjeva. "Nato je bilo vse drugače, nič ni bilo tako kot prej," je pristavila.
Kaj je Hrvaška obljubila?
Vodja slovenske diplomacije Samuel Žbogar je sicer ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU na vprašanje, kaj je Hrvaška obljubila v zameno za deblokado poglavja o prostem pretoku kapitala, dejal, da je obljubila to, kar je Slovenija zahtevala v enostranski izjavi, ki jo je dala ob odprtju poglavja, namreč da Hrvaška pokaže pripravljenost na reševanje problemov, ki jih imajo slovenske banke. Na vprašanje, ali je obljubila, da lahko slovenske banke ustanavljajo podružnice na Hrvaškem, pa je Žbogar odgovoril, da tega ne more obljubiti, saj gre za postopke, v katere se država ne vmešava. V skladu z določili poglavja o prostem pretoku kapitala pa je pravni red odprt za vse banke, je dodal minister.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.