Hrana za vse - že danes

V Rimu se je končal tridnevni vrh predstavnikov 183 držav o prehranski krizi, ki pa ni prinesel pravih rešitev za boj z naraščajočo revščino. Udeleženci vrha so sicer sprejeli sklepno deklaracijo, s katero so se zavezali, da bodo do leta 2015 prepolovili število lačnih na svetu, vendar deklaracija ni zadovoljila latinskih držav, ki so nasprotovale predvsem prepovedi omejevanja izvoza hrane.

Deklaracija, v kateri se zavzemajo za to, da mednarodna skupnost sprejme takojšnje in koordinirane ukrepe za boj proti negativnim vplivom višanja cen hrane, je postala tarča kritik še pred njenim sprejetjem, veliko je imel čez njo povedati tudi italijanski zunanji minister Franco Frattini. Označil jo je za manj od pričakovanega in dejal, da je tekst deklaracije zvodenel v primerjavi s prvotnimi ambicijami.

Združeni narodi so se sicer zavezali, da bodo namenili tri milijarde dolarjev pomoči za blažitev prehranske krize, kar je generalni sekretar ZN Ban Ki Mun pozdravil, a hkrati opozoril, da bi za učinkovito pomoč vsako leto potrebovali 20 milijard dolarjev.

Spor revnih in bogatih

Države latinske Amerike je zmotil predvsem del besedila v deklaraciji, s katerim bi preprečili omejevanje izvoza hrane. Ameriški kmetijski minister Ed Schafer je poudaril, da bi morale države razumeti, da prav takšne omejitve izvoza dražijo hrano po svetu. Ob tem je spomnil tudi na omejevanje izvoza riža v azijskih državah, ki je pripeljalo do visokih cen in celo nasilnih protestov lačnih ljudi. “Razumemo, da želijo države zaščititi svoje državljane, vendar to pripelje do ravno obratnega učinka od želenega – cene hrane poskočijo,” je dejal Schafer.

Jabolko spora ostajajo tudi biogoriva. Južno- in srednjeameriške države vztrajajo, da spodbujanje gojenja rastlin, iz katerih pridelujejo biogoriva, na kmetijskih površinah povzroča inflacijo. Kubanski delegat Orlando Requeijo Gual je ob tem dejal, da deklaracija v tej točki zanemarja osnovne potrebe tistih, ki so lačni.

Hrana dvakrat dražja

Cene hrane so se v zadnjih dveh letih podvojile, svetovna banka pa opozarja, da lakota grozi 100 milijonom ljudi. Trenutno je po svetu lačnih in podhranjenih 850 milijonov ljudi, zaradi visokih cen hrane pa že nastajajo nemiri. Cene riža, koruze in pšenice se sicer umirjajo, a strokovnjaki opozarjajo, da se bodo v naslednjem desetletju zvišale do 50 odstotkov. Prav tako pravijo, da se bo morala proizvodnja hrane do leta 2050 podvojiti, če želimo zadostiti svetovno potrebo po hrani.