Prvi državni udar po 16 letih

Začasna vlada v Hondurasu je danes sporočila, da pred tednom dni strmoglavljeni predsednik države Manuel Zelaya ne sme pristati v Hondurasu, če bi poskušal prileteti nazaj v domovino. ''Ukazal sem, da ga ne spustijo v državo, ne glede na kar koli,'' je dejal skrbnik zunanjega ministrstva Enrique Ortez.

Po Ortezovih navedbah namreč ne želijo tvegati, da bi se predsedniku kaj zgodilo, da ''bi umrl, da bi bil ranjen, da bi še kdo drug umrl''. Zelaya je namreč že napovedal, da se bo poskusil danes vrniti v domovino, morebiti celo v družbi levo usmerjenih latinskoameriških predsednikov.

Zaradi državnega udara v Hondurasu je to državo v soboto iz svojih vrst izključila Organizacija ameriških držav (OAS) in s tem izrazila podporo dosedanjemu predsedniku Zelayi, ki so ga prevratniki pred tednom dni vrgli z oblasti in pregnali iz države. Gre za prvi državni udar v Latinski Ameriki po 16 letih.

Za izključitev Hondurasa iz OAS je med izrednim zasedanjem v Washingtonu glasovalo 33 od 34 držav članic organizacije. Odločitev izhaja iz ustanovne listine organizacije, ki izključitev države med drugim predvideva v primeru, da je v državi članici prišlo do "neustavne prekinitve demokratičnega reda", diplomatski ukrepi pa so se izkazali za neuspešne. Za tak korak se je OAS nazadnje odločila leta 1962 v primeru Kube.

Po odločitvi 34-članske organizacije je Zelaya, ki je bil prav tako prisoten na zasedanju, ocenil, da njegova država vse od njegovega odhoda živi pod "režimom strahovlade" in izrazil trden namen, da se še danes vrne v Honduras in pomaga pri vzpostavitvi miru. "Vrnil se bom, ker se (v Honduras) mora vrniti mir," je dejal Zelaya. Generalni sekretar OAS Jose Miguel Insulza je izrazil zaskrbljenost glede Zelayeve varnosti, če se bo vrnil v Honduras.

Prevratniki v Hondurasu so sicer v petek že sami izstopili iz OAS, ki je od njih zahteval, da se Zelaya vrne na oblast. Prevratniška vlada namreč trdi, da je bilo strmoglavljenje Zelaye demokratično, saj je vrhovno sodišče presodilo, da je predsednik v prizadevanjih za spremembo honduraške ustave slednjo kršil.

Spomnimo ...

Minulo nedeljo so vojaške čete v Hondurasu ugrabile Zelayo in ga odpeljale v Kostariko. Vrhovno sodišče je namreč odločilo, da je referendum, ki ga je razpisal, zato da bi dobil možnost podaljšati svoj mandat, ki se izteče januarja 2010, neustaven. Do aretacije je prišlo samo uro pred odprtjem volišč.

Tamkajšnje vrhovno sodišče je sporočilo, da je vojska dobila navodila, naj izžene predsednika, prav od njih. Razlog naj bi bil sporni referendum. "S tem smo hoteli braniti vladavino prava," so sporočili.