'Da se staro več ne povrne'

Združeni narodi so 27. januar leta 2005 razglasili za mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta, od leta 2008 pa ga zaznamujemo tudi v Sloveniji. Danes mineva 68 let od osvoboditve nemškega nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz, v katerem je med drugo svetovno vojno umrlo med 1,1 in 1,5 milijona ljudi, pretežno Judov. V nacističnih in fašističnih koncentracijskih taboriščih je bilo zaprtih tudi 63.000 slovenskih internirancev. 12.000 se jih nikoli ni vrnilo.

Ob dnevu spomina potekajo številni dogodki po svetu, ves januar pa se vrstijo tudi v Sloveniji. Ta je kot aktivna članica ZN in Mednarodne zveze za spomin na holokavst dejavna pri ohranjanju in varovanju zgodovinske resnice o holokavstu ter zavezana k temu, da z njo seznani prihodnje generacije. Zunanji minister Karl Erjavec je tudi častni pokrovitelj projekta Šoa – spominjajmo se 2013.

Nekdanji slovenski interniranci pozivajo k ohranjanju spomina na grozote

Ob dnevu spomina na holokavst so se v Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije (ZZB NOB) s slovesnostjo spomnili tudi trpljenja vseh slovenskih internirancev v nacističnih taboriščih. Pogled sodobne družbe mora biti usmerjen v prihodnost, zgodovina pa mora biti njena učiteljica, je ob tej priložnosti poudaril zgodovinar Dušan Nećak.

Živimo v svetu, ki je poln kršitev človekovih pravic. Opominjanje na te kršitve je ne le nuja in potreba, ampak "dolžnost vsakega razmišljujočega človeka, ne glede na to, kateri politični opciji pripada", je poudaril slavnostni govorec profesor Nećak. Danes se po vsej Evropi spominjamo enega najtežjih zločinov zoper človeštvo – holokavsta in tudi poskusa iztrebljanja drugih skupin – Romov, Sintov, Slovanov in drugih, skratka "rasno, ideološko in politično neprimernih ljudi, kot so jih poimenovali nacistični načrtovalci dokončne rešitve". "Med njimi smo bili na izginotje obsojeni tudi Slovenci," je spomnil Nećak.

Žrtve druge svetovne vojne sicer niso le tisti, ki so bili zaprti v taboriščih, ampak med drugim tudi izgnanci, begunci, talci, ljudje, ki so jim zasegli premoženje ali so morali opravljati prisilno delo. "So to le suhoparne številke in zgodovinska dejstva iz ust zgodovinarja? Morda," je dejal Nećak, a poudaril, da je treba na te številke vedno znova opozarjati. Za njimi se namreč "skrivajo usode milijonov ljudi, ki zagotovo niso povzročili vojne. Bili so bili krivi le tega, da so bili drugačni in nepravi, nenaši".

Na zgodovinska dejstva je nujno stalno opozarjati zato, da se "staro več ne povrne", je poudaril slavnostni govorec. "Pogled sodobne družbe mora biti usmerjen naprej, v prihodnost in naravnan v ustvarjanje sobivanja enakopravnih ter enakovrednih ljudi," je prepričan Nećak. "Zgodovina pa bi morala biti – bolj kot je – učiteljica. Ne zato, da bi v njeni ponovni interpretaciji iskali razloge za delitve, ampak da bi v preteklem dogajanju našli spoznanja in napotke, ki bi preprečevali ponavljanje preteklih napak."

Nećak je prepričan še, da nas lahko le "celovit in nepotvorjen zgodovinski spomin in k spoštovanju človekovih pravic usmerjena pravna država" vodita naprej. "Beseda vsakega od nas je pomembna," je končal svoje misli.

Pahor: Tudi moja mati je bila taboriščnica

Proslave se je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor. Kot je pojasnil sam, po eni strani zato, ker je bila tudi njegova mati taboriščnica. Še pomembnejši razlog pa je drugje. "Moja dolžnost kot predsednika republike je, da sem na vseh proslavah ali svečanostih, ki so spomin ali pa opomin, in mislim, da ni primernejše priložnosti, da se spomnimo, kam majhne nestrpnosti pripeljejo, če nismo dovolj zgodaj dovolj glasni," je poudaril.

Pahor je izpostavil, da imamo v Sloveniji veliko problemov. "A en problem rase eksponentno hitro, in to je nestrpnost." Po njegovih besedah se zmanjšujeta politična olika in omika, vidimo vse več nestrpnih izrazov, vidimo sovražni govor. "Če se ne bo nihče oglasil in poudaril, da to ni prav, tudi če govorijo tisti, s katerimi se politično strinjamo, bo šlo nekaj v tej državi narobe," je opozoril predsednik.

Po Pahorjevih besedah sta politična omika in strpnost prav zato, ker smo politično različni, nujen pogoj za rešitev težav. Znova je spomnil na incident, ko je v Mariboru v sredo prišlo do manjšega fizičnega spopada na javni tribuni Zbora za republiko. "Pretep na političnem shodu v Mariboru ni bil nedolžen," je prepričan Pahor. "Če bomo tiho, ko se bodo dogajali pretepi na političnih shodih, potem bodo imeli ti vse širše razsežnosti in jih bo vse težje ustaviti," je posvaril.

Sonja Vrščaj: Moramo držati skupaj

Da moramo držati skupaj, saj je to tudi eden od razlogov, da se je iz koncentracijskih taborišč vrnilo toliko Slovencev, je poudarila tudi nekdanja interniranka v Auschwitzu Sonja Vrščaj. "Prav je, da se ob velikih žrtvah, ki so jih Judje imeli, vedno spomnimo tudi nas, Slovencev," je menila.

Velika večina slovenskih internirancev je bila udeležencev upora proti okupatorju "z ogromno ljubeznijo do svoje domovine", je spomnila Vrščajeva in dodala, da je med njimi tudi zato vladala velika solidarnost. "Zato nas je tudi toliko prišlo nazaj iz taborišč," je poudarila. "To bi radi povedali mladim ljudem, kako je pomembno, da si pomagajo med sabo, da so strpni in solidarni med sabo," je izpostavila.

Glede aktualnega dogajanja v Sloveniji pa Vrščajeva pravi, da je nekdanjim taboriščnikom "strašno hudo". "Smo zato vse to pretrpeli? Ali iz takšnega stanja res ni izhoda," se sprašuje. Mlajšim generacijam zato svetuje, naj obiščejo nekdanja taborišča, naj o dogajanju tam kaj preberejo. "Da se obvarujejo takšnih strašnih izkušenj. Naj ne želijo doživeti kaj takšnega," je končala svoje misli.

Obama: Nikoli več

Ameriški predsednik Barack Obama je ob današnjem mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta poudaril, da so ZDA skupaj z mednarodno skupnostjo odločene zoperstaviti se kateremu koli tiranu ali diktatorju, ki bi zagrešil zločine proti človečnosti. ZDA bodo ostale zveste načelu "nikoli več".

Poudaril je, da se danes spominjamo šestih milijonov Judov in milijonov drugih nedolžnih žrtev, katerih življenja so bila tragično vzeta v holokavstu pred več kot 60 leti. A obletnica je tudi "čas za ukrepanje", je dejal. "Zavezati se moramo k uporu proti sovraštvu in preganjanju v vseh oblikah," je pozval ameriški predsednik.

"S tem, ko ostajamo pozorni na vse, ki želijo sejati nasilje in uboje, spoštujemo tiste, ki smo jih izgubili v enem od najtemnejših obdobij človeške zgodovine," še pravi Obama.