Grška vlada begunskega taborišča Idomeni na meji z Makedonijo, v katerem je trenutno okoli 12.000 ljudi, ne bo izpraznila na silo, vendar pa naj bi se število ljudi tam do konca prihodnjega tedna pomembno zmanjšalo, je danes za televizijo Skai dejal vršilec dolžnosti grškega obrambnega ministra Dimitris Vicsas. Kot je pojasnil, imajo na razpolago avtobuse, s katerimi bodo ljudi prepeljali v taborišča v Atenah in drugod v Grčiji.
Doslej je sicer ponudbo, da jih preselijo drugam, sprejelo okoli tisoč oseb.
Vicas je še dejal, da želi veliko ljudi počakati na odločitve, ki bodo sprejete na vrhu EU v Bruslju prihodnji teden. Še vedno namreč upajo, da se bo balkanska pot znova odprla in bodo lahko potovali naprej proti severu, zato Idomenija kljub nevzdržnim razmeram, ki vladajo v njem, ne želijo zapustiti.
Zlasti slabe so higienske razmere, danes pa poročajo tudi o primeru hepatitisa A. Zbolela je devetletna sirska deklica, ki jo zdaj zdravijo v bolnišnici v Solunu, njeno stanje pa je stabilno.
V Idomeniju je danes znova izbruhnil protest okoli 200 migrantov, predvsem Sircev in Iračanov z otroki, ki so zasedli železniško progo in vzklikali Odprite mejo.
V državi je trenutno več kot 42.000 beguncev, od tega okoli 8000 na otokih, kamor so prišli iz Turčije.
Novorojenček v Idomeniju:
#Refugees wash a #newborn #baby as they stay in tents in #Idomeni town in #Greece, near the #Macedonian #border #AA pic.twitter.com/Tadml7OkGm
— Anadolu Images (@anadoluimages) March 11, 2016
V Srbiji trenutno okoli 1300 migrantov in beguncev
Število ljudi, ki potujejo skozi Srbijo, se je po besedah v. d. direktorja srbske policije Vladimirja Rebića zmanjšalo, v tem trenutku pa naj bi jih bilo v tej državi okoli 1300. "V Srbiji jih je obtičalo okoli 1300, o njihovi nadaljnji usodi pa se odloča po različnih kriterijih," je dejal v današnjem pogovoru za TV Pink.
"Dejstvo je, da odkar je zaprta balkanska pot, nimamo več takšnega pretoka migrantov, ki je prej dosegal tudi do tisoč ljudi dnevno. Zdaj jih ni toliko," je povedal Rebić.
Največ migrantov je po njegovih besedah nameščenih v zasebnih centrih in še niso izrazili namere, da zaprosijo za azil v Srbiji. "V Srbiji jih je zaprosilo za azil okoli 250, kar je zanemarljivo število, kakor je zanemarljivo število tudi tistih, ki so izrazili željo po vrnitvi na svoje domove. Problem je, ker Srbija nima zaključenih pogovorov o vračanju z Afganistanom in Irakom, a obstaja mednarodna organizacija, ki se ukvarja z migracijami, in z njeno pomočjo smo nekatere ljudi vrnili," je pojasnil.
Po njegovih besedah se je v domovino doslej vrnilo pet oseb, okoli 40 jih je še v postopku. "Upamo, da bodo migranti sami dojeli, da ni mogoče nadaljevati poti v Evropi in bodo sčasoma izkoristili priložnost, da se vrnejo v svojo domovino," je še povedal.
Rebić je potrdil, da prihaja tudi do poskusov nezakonitega vstopa v državo, a gre le za simbolična, enoštevilčna števila dnevno. V ta namen so okrepili policijske sile vzdolž meje z Makedonijo. "V tem smislu pričakujemo tudi pomoč srbske vojske. Del sil smo razporedili na meji s Hrvaško z namenom preprečevanja vstopa migrantov, ki so obtičali tam," je dejal.
Okrepili so sile tudi za boj proti tihotapcem migrantov. "Število kriminalcev je zanemarljivo v primerjavi s prejšnjim letom, ko jih je bilo v postopku več kot tisoč," je dodal. V letošnjem letu so zabeležili okoli 55 primerov, "kar pomeni, da naše sile dobro opravljajo svoje delo", še navaja Tanjug.
De Maiziere za beleženje podatkov o vseh osebah, ki vstopijo v schengen
Baza podatkov bi vsebovala podatke o tem, kje in kdaj je oseba vstopila v schengenski prostor ter kje in kdaj ga je zapustila.
"Zdaj izdajamo vizume, nimamo pa podatkov o tem, ali posameznik dejansko vstopi v schengensko območje oziroma ga zapusti," je dejal de Maiziere. Dodal je, da bi nov sistem, ki bi vseboval tudi biometrične podatke, države tudi opozoril, če oseba iz tretje države prekorači dovoljeni čas bivanja v schengenskem območju.
Takšni podatki so po mnenju nemškega ministra nujni za boj proti mednarodnemu terorizmu, kriminalnim združbam in nezakonitim migracijam.
Vodja nemške zvezne policije Holger Münch pa meni, da bi morali v Evropi vzpostaviti omrežje, s katerim bi sledili islamistom, ki se vrnejo v Evropo po bojih v Siriji ali Iraku.
KOMENTARJI (25)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.