Hladna vojna spet na obzorju?

Ruski predsednik Vladimir Putin, ki je v Moskvi sprejel češkega predsednika Vaclava Klausa, je po srečanju z njim opozoril, da bi namestitev delov ameriškega protiraketnega ščita v Vzhodni Evropi močno povečala nevarnost "vzajemnega uničenja", ter posvaril, da Rusija tega ne bo dovolila.

Grožnja "vzajemne škode in celo uničenja" bi se s ščitom mnogokrat povečala, je bil o posledicah namestitve desetih raketnih prestreznih sistemov na Poljskem in radarske postaje na Češkem prepričan Putin. "Ti sistemi bodo nadzorovali rusko ozemlje vse do Urala, če ne ukrepamo proti njim - in to bomo tudi storili," je poudaril.

Izraz "vzajemno uničenje" v mednarodne odnose Rusije in ZDA znova vrača hladnovojno retoriko. Pojem vzajemno zagotovljeno uničenje (Mutual Assured Destruction - MAD) je namreč v času hladne vojne označeval politiko vzajemnega odvračanja napada med blokoma, saj bi začeta vojna pomenila obojestransko uničenje.

Sicer pa je Putin zavrnil tudi opombe Klausa, ki ga je skušal prepričati, da protiraketni sistem ni usmerjen proti ruski federaciji. Trditve ZDA, da je ščit namenjen obrambi pred morebitnim napadom Irana, se zdijo Rusiji brezpredmetne, saj po navedbah Putina Iran ne predstavlja nikakršne raketne grožnje in je tudi še dolgo ne bo. "Ne vidimo nobenega razloga za namestitev raketnega obrambnega sistema v Evropi; zanj ni nobene osnove. Iran nima takšnih raketnih sistemov (ki bi predstavljali grožnjo). Da bi bili grožnja teroristi, pa je smešno - oni uporabljajo drugačne metode," je dejal ruski predsednik.

Ob tem je povedal, da je Rusija pripravljena povabiti strokovnjake iz Poljske, Češke ali iz drugih držav ter jim s preprostimi dokumenti dokazati, da niti teroristi niti Iran niti Severna Koreja nimajo raketnih sistemov, ki bi zahtevali takšno obrambo.