Na gori Manaslu umrli večinoma evropski alpinisti

Reševalni helikopterji so znova poleteli nad goro Manaslu na severu Nepala, da bi tako našli alpiniste, ki jih je pod seboj pokopal snežni plaz. Ta se je sprožil visoko na himalajski gori, na višini 7.000 metov, in zasul tabor, v katerem je bilo okoli 25 do 30 ljudi. Sprožil se je v nedeljo zjutraj, ko so alpinisti večinoma še spali ali se pripravljali, da se napotijo na vrh 8156 metrov visoke gore.

Število smrtnih žrtev naraslo na 12

V eni največjih alpinističnih tragedij je po zadnjih podatkih umrlo najmanj 12 plezalcev, številni so poškodovani. Po zadnjih podatkih je med mrtvimi osem Francozov, Nemec, Španec, Italijan in Nepalec, je povedal predsednik nepalske alpinistične zveze Jimba Jangbu Sherpa.

Še vedno pogrešajo tri alpiniste, dva Francoza in enega Kanadčana. Upanja, da bi jih našli žive, praktično ni več, poročajo tuji mediji.

Po podatkih nepalskega ministrstva za turizem so rešili 18 alpinistov. Osem rešenih so s helikopterjem prepeljali v bolnišnico v Katmandu, saj so v kritičnem stanju, so še sporočile nepalske oblasti. Pilot Pasang je pojasnil, da so bili med ranjenimi trije Francozi in dva Nemca in da so te prepeljali v bolnišnico v Katmandu. Eden izmed Nemcev, prepeljanih v bolnišnico, je po nekaterih podatkih umrl med posegom.

Na gori 231 alpinistov

Na gori Manaslu je bilo po uradnih podatkih ob nesreči 231 alpinistov in njihovih šerp. Prav zdaj se je namreč začela jesenska alpinistična sezona, saj se je končalo monsunsko deževje, vreme visoko v Himalaji pa ostaja nepredvidljivo. Jesenska sezona je sicer bistveno manj popularna kot spomladanska, ko se proti himalajskim vrhovom poda več sto alpinistov. V Nepalu je osem od 14 najvišjih gora na svetu.

Alpinisti so v zadnjem obdobju večkrat potarnali, da so se razmere za plezanje močno poslabšale, tako se je zelo povečalo tudi tveganje za nesreče. Alpinistični veteran Apa, ki je najvišjo goro Mount Everest osvojil rekordnih 21-krat, je za Associated press pojasnil, da so svoje dodale podnebne spremembe, in sicer da je na visokih vrhovih vse manj snega in ledu, oprijem s cepini in derezami pa je tako slabši. Staljeni sneg seveda poveča tveganje za snežne plazove.