Hezbolahove rakete še globlje

V napadu na mesto, ki leži približno 80 kilometrov od meje z Libanonom, po poročanju izraelske televizije Chennel 2 ni bil nihče ranjen.

Medtem Izrael nadaljuje napade na libanonske cilje. V letalskem napadu v bližini libanonske meje s Sirijo je umrlo najmanj 33 ljudi, med njimi največ sirskih Kurdov. V napadih izraelskih letal, ki so izstrelila najmanj tri rakete na tovornjake s sadjem na kmetiji v bližini vasi Qaa, je bilo ranjenih še 20 civilistov, ki so jih prepeljali v sirsko bolnišnico. Izraelska vojska je sporočila, da so napadli stavbi, v katerih naj bi Hezbolah hranil orožje. To je bil drugi najbolj krvav napad izraelske vojske od nedeljskega napada na neko stavbo, v kateri je umrlo 54 civilistov.

Po bombardiranju Uzaja, ki leži ob morju, je bilo nad območjem videti ogenj in gost dim, še dolgo časa pa je bilo slišati zvok izraelskih bombnikov. Izraelska letala so sicer med bombardiranjem Bejruta tudi prebila zvočni zid in povzročila paniko med prebivalstvom. Izrael je v četrtek zagrozil, da bo razširil bombardiranje na nove četrti juga Bejruta in z letaki prebivalstvo pozival, naj pobegnejo.

Izraelska vojska je bombardirala tudi štiri mostove severno od Bejruta, ki so ključna prometna povezava med Libanonom in Sirijo, pri čemer sta bila po navedbah libanonskega Rdečega križa ubita najmanj dva civilista, dvanajst jih je bilo ranjenih.

Ti mostovi doslej niso bili tarča napadov, njihovo uničenje pa je močno omejilo promet v smeri proti Siriji, saj je izraelska vojska tradicionalno povezavo prek ceste Berjut-Damask s ponavljajočim bombardiranjem območja obmejne postojanke Masna na vzhodu Libanona že pred tem pretrgala. Izrael je znova bombardirali tudi jug države, med drugim elektrarno na jugu doline Beka, zaradi česar je po navedbah libanonske policije območje ostalo brez elektrike.

Napadi ohromili pomoč

Zaradi bombandiranja glavne ceste na sveru Libanona je otežkočena človekoljubna pomoč najbolj prizadetim v Libanonu. Zaskrbljenost zaradi bombandiranja ceste je že izrazila Evropska unija, tiskovni predstavnik Evropske komisije Pietro Petrucci pa je povedal, da močno obžalujejo to, kar se dogaja, in preučujejo načine za oceno razmer, nato pa bodo zavzeli formalno stališče. "Ključen je dostop do prizadetih," je dejal Petrucci. Napadi izraelskih vojakov na štiri mostove na severu Libanona in južni del Bejruta so ustavili predvsem pomoč Združenih narodov v državi, medtem ko ostala pomoč še vedno prihaja po morju in zraku.

Od začetka izraelske ofenzive sredi julija je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP umrlo že 925 ljudi, več kot 3000 pa jih je bilo ranjenih. Največ mrtvih je med civilisti; po podatkih libanonske civilne zaščite jih je 839, med njimi tretjina otrok, mlajših od 12 let.

Z napadi na sever Izraela pa nadaljuje tudi Hezbolah. V raketnih napadih so danes umrli trije Izraelci, skupno število ubitih civilistov v Izraelu pa se je tako povzpelo na skupno 30 ljudi. V napadih je bilo po podatkih izraelskih zdravstvenih delavcev tudi veliko ranjenih.

Saniora: Hezbolah bo izginil z vzroki svojega obstoja

Hezbolah bo izginil, ko ne bo več razlogov, ki so ga ustvarili, je v pogovoru za italijanski časnik La Repubblica izjavil libanonski premier Fuad Saniora. Izjava se je nanašala predvsem na sporno ozemlje Šeba, saj je dodal, da se je treba soočiti "s poglavjem nezakonito prilaščenih ozemelj, ki pripadajo Libanonu". Na vprašanje v zvezi z območjem Šeba, je Saniora še povedal, da "že desetletja zahtevamo ozemlja, ki nam pripadajo. Če se nam jih bo začelo vračati, boste videli, da se bodo napetosti zmanjšale".

Območje Šeba, kakih 20 kilometrov dolgo in dva kilometra široko ozemlje ob Galilejskem jezeru ob meji z Libanonom, Sirijo in Izraelom, je glavno jabolko spora med omenjenimi državami. Nekdaj sirsko ozemlje je v šestdnevni vojni leta 1967 zavzel Izrael.

"Hezbolah ima pomembno vlogo, branil je meje, ki se jih je ves čas kršilo, kljubuje invaziji na suvereno državo. Odstraniti vzroke bi pomenilo odstraniti tudi posledice," je dodal libanonski premier. "Velikokrat se govori o resoluciji ZN, ki med drugim zahteva razorožitev milic v Libanonu, a malokrat se govori o resolucijah, ki se jim drugi niso nikoli podredili," je dodal.

Libanonski premier je še izrazil dvom, da je izraelsko bombardiranje libanonskega ozemlja le odgovor na ugrabitev dveh izraelskih vojakov na libanonsko-izraelski meji s strani Hezbolaha 12. julija. "Ali res verjamete, da je to sprožilo vojno?" je vprašal Saniora, ob tem pa spomnil, da se je Libanon v svoji nedavni zgodovini prestal že sedem invazij.

Islamski bojevniki, ki so izurjeni za samomorilske bombne napade, naj bi tako napadli izraelske vojaške cilje in se maščevali za vojaško ofenzivo v Libanonu in Palestini, je poudaril vodja Muslimanskega mladinskega gibanja Suaib Didu.

Zatrdil je še:”Omejili se bomo na pomembne cilje in na vse tiste posameznike, ki podpirajo izraelsko agresijo v Palestini in Libanonu. Napade ne bomo izvedeli po naključju.” Didu je omenil, da bodo napadli tudi cilje v ZDA in v Veliki Britaniji. Napadli naj bi tudi nekatere poslovneže, če ne bodo prenehali podpirati Izrael. Po podatkih Diduja naj bi se za samomorilke misije prijavilo več kot 3000 prostovoljcev. Iz Indonezije, Filipinov, Malezije in Singapurja se je prijavilo več kot 200 prostovoljcev.

Predsednik drugega največjega zmernega muslimanskega gibanja Din Syamsudin je mnenja, da je poziv k samomorilskim napadom radikalnih islamskih gibanj “simbolična poteza”, ki skuša pokazati solidarnost s Palestinci in Izraelci.