Hezbolah sestrelil helikopter

Helikopter naj bi sestrelili v bližini vasi Jater, več pa ni znano. Izrael navedb ni niti potrdil niti zanikal.

Konec v ponedeljek ob 7.00

Nek izraelski uradnik je napovedal točno uro konca vojaških operacij v Libanonu; to naj bi se zgodilo v ponedeljek ob 7.00 po lokalnem času. Da se bodo napadi končali v ponedeljek, je napovedala tudi izraelska zunanja ministrica Cipi Livni, ki pa natančne ure ni sporočila. Prepričana je, da bo do takrat vojska svoje cilje tudi uresničila.

Poveljnik izraelske vojske na severu države, general Alon Friedman, pa je že pred tem naznanil, da bi lahko razširjena ofenziva kljub sprejetju resolucije VS ZN trajala več tednov in se razširila tudi preko reke Litani. Pojasnil je, da je načrt operacije na jugu Libanona razdeljen na več faz: v prvi, ki naj bi trajala nekaj dni, bo Izrael prevzel nadzor na kopnem, sledile pa bodo operacije čiščenja, ki lahko trajajo od nekaj dni do nekaj tednov.

Soglasno sprejeli resolucijo

Libanonska vlada pa je medtem soglasno sprejela resolucijo Združenih narodov, ki poziva h končanju spopadov.

Prekinitev ognja, ki jo zahteva resolucija, bo spoštoval tudi Hezbolah, vendar pa se bo uprl izraelskim silam, ki prodirajo vedno globlje v Libanon. To je dejal vodja tega libanonskega skrajnega gibanja šejk Sajed Hasan Nasrala, ki je dodal, da namerava sodelovati tako z libanonsko vojsko kot z mednarodnimi silami. Poudaril je še, da se bo Hezbolah me glede na vse boril proti vsakemu izraelskemu vojaku, ki bi ostal v Libanonu.

Trikrat več vojakov

Izrael kljub mednarodni resoluciji, ki naj bi pripeljala do konca bojev v Libanonu, nadaljuje z razširjeno kopensko operacijo. Tako so s helikopterji na jug Libanona prepeljali več sto vojakov, ki so jih razporedili vse do reke Litani, 20 kilometrov od meje. Po nekaterih odatkih naj bi število izraelskih vojakov v tej državi celo potrojili.

Nadaljujejo se tudi zračni napadi severa in juga Libanona. Hezbolah je na napade odgovoril in raketiral sever Izraela, med spopadi pa je bilo ubitih sedemnajst izraelskih vojakov, največ doslej, 50 je ranjenih. Umrlo naj bi tudi 40 pripadnikov Hezbolaha, kar organizacija odločno zanika.

Napad na konvoj beguncev

Izraelska letala so med napadom na konvoj več sto vozil, s katerimi je zapuščalo okupirano mesto Mardžajun 3.000 civilistov in 350 libanonskih vojakov, ubila sedem ljudi, 36 pa je bilo ranjenih. Izraelska vojska je sporočila, da je izvedla zračni napad, ker so bili prepričani, da je Hezbolah v vozilih tihotapil orožje. Žrtve pa naj bi bile tudi na jugu Libanona, ki so ga prav tako napadle izraelske sile.

Humanitarna kriza se poglablja

Spopadi med Izraelom in skrajnim libanonskim gibanjem so ohromili dostavo humanitarne pomoči 100.000 ljudem, ki so ujeti v južnem delu Libanona. Po ocenah Združenih narodov je skoraj milijon ljudi zapustilo domove, skoraj 1.100 Libanoncev je izgubilo življenje, medtem ko je na izraelski strani 124 žrtev.

Humanitarne organizacije so sporočile, da je izraelska vojska preprečila dostavo humanitarne pomoči in prost pretok konvojev v Libanonu. Predsednik Rdečega križa v Libanonu George Kettani je poudaril, da je napad na civiliste in vozila Rdečega križa kršitev Ženevske konvencije.

Izraelski premier Ehud Olmert se je ameriškemu predsedniku Georgeu Bushu zahvalil za njegova prizadevanja pri sprejemanju resolucije Varnostnega sveta ZN za ustavitev nasilja v Libanonu ter v petek sprejeto resolucijo podprl. Bush sicer vztraja, da se je vojna začela zaradi Hezbolaha in njegovih zaveznic Sirije in Irana, ki jih ameriški predsednik uvršča na os zla.

Sprejetje resolucije so pozdravili tudi francoski predsednik Jacques Chirac, britanski premier Tony Blair, nemška kanclerka Angela Merkel in kitajsko zunanje ministrstvo.

Ameriška zunanja ministrica Condoleezza Rice je medtem napovedala, da bosta v petek sprejeto resolucijo VS ZN podprli tako libanonska kot izraelska vlada. "Od vlade v Libanonu smo slišali, da tudi oni verjamejo, da gre za resolucijo, ki lahko služi njihovim interesom," je dejala Riceova. Tudi Kitajska je pohvalila sprejetje resolucije in jo označila kot dobri temelj za prihodnji mir na Bližnjem vzhodu.

Američani in Francozi se spet ne strinjajo

Resolucija Hezbolahu nalaga, da nemudoma ustavi vse napade, Izrael pa vse "ofenzivne" vojaške operacije. Besedilo resolucije sta na dolgotrajnih pogajanjih sestavili Francija in ZDA.

Bistvenega pomena pri resoluciji je, da bo v primeru, da jo sprejmeta obe sprti strani, prekinila boje, ki trajajo od 12. julija, ko je Hezbolah ubil 3 izraelske vojake dva pa ugrabil, uradno zaradi tega, ker Izrael še ni izpustil libanonskih zapornikov. Resolucija prav tako daje podlago za dolgoročno ureditev spora na meji med Izraelom in Libanonom, saj zahteva, da tam ne bo drugih oboroženih sil, kot pa misije ZN in libanonske vojske.

Najbolj občutljiva in težka točka na pogajanjih je bilo vprašanje ali se bo Izrael umaknil z juga Libanona, preden se bodo začele nameščati mirovne sile in libanonska vojska. Dosežen je bil dogovor o usklajenem premiku. Izrael bo ostal na jugu Libanona, dokler tja ne pride do 15.000 vojakov okrepljene misije ZN UNIFIL, ki je tam nameščena od leta 1978 in trenutno šteje 2000 opazovalcev. UNIFIL bo nato usklajeval umik izraelske vojske s hkratnim nameščanjem libanonske vojske.

Izrael ni želel UNIFIL-a, ki se je po njegovem mnenju izkazal za neučinkovitega, ampak je zahteval mednarodne sile brez modrih čelad, kar pa se sedaj najverjetneje ne bo zgodilo, saj je Izrael od ZDA dobil zagotovila, da bo ojačan UNIFIL dovolj robusten, da se bo lahko zoperstavil morebitni grožnji Hezbolaha. Izrael pa bo lahko še naprej izvajal "obrambne" vojaške operacije dokler ne pride do namestitve UNIFIL-a. UNIFIL bo imel nalogo nadzorovati prekinitev sovražnosti, usklajevati dejavnosti med izraelsko in libanonsko vlado ter pomagati Libanonu pri prevzemu in utrjevanju nadzora nad jugom države.

Resolucija ne poziva k izpustitvi libanonskih zapornikov in dveh ugrabljenih izraelskih vojakov. O tem govori v uvodu, ko poudarja potrebo po brezpogojni izpustitvi 2 ugrabljenih Izraelcev in vzpodbuja prizadevanja za nujno ureditev vprašanja libanonskih zapornikov v Izraelu.