Hezbolah poziva k vsestranski vojni

Izrael z vojaško ofenzivo nadaljuje kopensko, morsko in zračno blokado Libanona, ki jo je začel, ko je proiransko skrajno gibanje Hezbolah pred tremi dnevi napadlo postojanko izraelske vojske in ugrabilo dva vojaka. Hezbolah, ki za talca zahteva izpustitev več sto palestinskih zapornikov, je odgovoril z bomardiranjem mest na severu Izraela.

Izraelski bombniki so ponoči raketirali predmestje Bejruta in uničili skladišče plina in goriva, prav tako so uničili nekatera poslopja skrajnega gibanja Hezbolah. Z jutrom se je ofenziva nadaljevala z bombardiranjem glavnega bejrutskega letališča, izraelska mornarica pa je blokirala libanonski izhod na morje.

Vodja Hezbolaha preživel napad

Zadnja tarča izraelskih letalskih napadov je bila libanonska radijska postaja, spet pa so napadli tudi južno predmestje Bejruta. Po navedbah izraelske vojske so letala napadla kompleks Hezbolahovih poslopij, nato pa dve raketi odvrgla tudi na cesti med Bejrutom in Damaskom, kakih 20 kilometrov od sirske meje. Medtem je na Izrael iz Libanona padlo okoli 80 raket. Pri tem sta umrla dva izraelska civilista.

Po navedbah televizije v lasti Hezbolaha Al Manar so izraelska letala bombardirala četrt Haret Hreik, kjer je več uradov Hezbolaha, tudi urad vodje gibanja, šejka Hasana Nasralaha. Slednji je napad preživel in napovedal Izraelu "odprto vojno". Obljubil je "vojno na vseh ravneh" in napovedal, da bo spet napadel izraelsko pristaniško mesto Haifa.

Po poročanju ameriške tiskovne agencije AP naj bi bil posnetek narejen že pred zadnjimi izraelskimi napadi, saj Nasralah omenjenih izraelskih napadov v govoru ne omenja.

Izrael postavil tri pogoje

Kljub pozivom mednarodne skupnosti, pomiritve za zdaj ni na obzorju, saj je izraelski premier Ehud Olmert prižgal zeleno luč za nadaljnje napade na Libanon, je poročal izraelski radio. Olmert je po poročanju izraelskega radia, ki podrobnosti ni navedel, odobril seznam ciljev, ki so povezani s šiitskim gibanjem Hezbolah.

Olmert je sicer postavil tri pogoje za prekinitev ognja v Libanonu, je povedala tiskovna predstavnica izraelske vlade Miri Eisin. "Premier je pripravljen končati operacije v Libanonu, če bo Hezbolah izpustil naša vojaka, ustavil raketne napade in če se bo libanonska vlada odločila uresničiti resolucijo VS ZN 1559," je dodala. Ta resolucija zahteva razorožitev vseh libanonskih milic, tudi gibanja Hezbolah.

ZDA brani Izrael, v Iranu podpora Hezbolahu

Zaradi stopnjevanja napadov prihajajo iz sveta pozivi k prenehanju napadov in prelivanja krvi.

Francoski predsednik Jacques Chirac je močno obsodil izraelsko ofenzivo in jo označil za nesorazmerno reakcijo Izraela na zajetje dveh izraelskih vojakov. Ostro se je odzval tudi Vatikan – napade je opisal kot napad na suvereno in svobodno državo.

Iz Bele hiše so medtem sporočili, da ZDA ne bodo pritisnile na Izrael, naj ustavi ofenzivo. Ameriški predsednik George Bush namreč vztraja, da ima Izrael pravico, da se brani, meni pa, da pa mora zmanjšati tveganje za civillno prebivalstvo.

Iz urada libanonskega premierja Fuada Saniorija so predtem sporočili, da je ameriški predsednik v telefonskem pogovoru zagotovil, "da bo izvajal pritisk na Izrael, naj omeji škodo, ki jo povzroča njihova ofenziva na Libanon."

Po izraelskem napadu na Libanon je iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad Izrael posvaril, naj nikar ne poskuša napasti tudi Sirije, saj bi to pomenilo napad na ves muslimanski svet, izraelske oblasti pa bi se morale soočiti s silovitim in uničujočim odzivom.

V telefonskem pogovoru s sirskim predsednikom Bašarjem al Asadom je Ahmadinedžad Siriji obljubil vso podporo. Naj pomagajo Hezbolahu pa je Irance, ki so se zbrali na proti-izraelskih demonstracijah v Teheranu, pozval tudi iranski ajatola Emami Kašami.

EU skrbi, da se konflikt ne bi razširil v Sirijo

Finski zunanji minister Erkki Tuomioja je poudaril, da je Evropska unija zaskrbljena, da bi se konflikt iz Libanona in Gaze razširil še na Sirijo. »Razmere so zelo slabe in obstaja možnost, da se še poslabšajo, da se nemiri razširijo, posebej na Sirijo. Tega si niti slučajno ne želimo, kajti posledice bi bile lahko resnično neobvladljive " je še dejal Tuomioja.
Nadalje je Tuomioja izrazil veliko zaskrbljenost zaradi človekoljubne situacije v regiji, še posebej pri Palestincih v Gazi, ki jo je Izrael popolnoma odrezal od sveta: "Zahtevamo odprtje meja, tako da bo pomoč dosegla ljudi."

Varnostni svet ni izpolnil pričakovanj Libanona

O zadnjem zaostrovanju razmer na Bližnjem vzhodu je na prošnjo Libanona razpravlja tudi Varnostni svet ZN, vendar ni izpolnil pričakovanj Bejruta glede podpore za takojšnjo ustavitev izraelskih napadov na njegovo ozemlje. V izjavi, ki so jo objavile po seji, so namreč članice VS ZN zgolj pozdravile četrtkovo odločitev generalnega sekretarja ZN Kofija Annana, da pošlje na Bližnji vzhod posebno tričlansko ekipo, ki bo pomagala pri razreševanju krize.

Kot je poudaril ameriški veleposlanik John Bolton, je nasilje tako v Libanonu kot v Gazi neposreden rezultat ubijanja in ugrabljanja izraelskih vojakov, Sirija in Iran pa morata za svojo vlogo v trenutni krizi plačati.

Veto na resolucijo o Gazi

ZDA so sicer včeraj pri Združenih narodih vložile veto na predlog resolucije, ki bi bi od Izraela zahtevala, naj nemudoma prekine ofenzivo na območje Gaze.

Predlog resolucije, ki Izrael obtožuje prekomerne uporabe sile in zahteva umik izraelske vojske iz Gaze, je vložil Katar, vseboval pa je tui zahtevo za brezpogojno izpustitev ugrabljenega izraelskega vojaka. Po mnenju ZDA predlog ni bil dovolj uravnotežen.