Havajski zvezni sodnik zavrnil pritožbi Trumpove administracije

Zvezni sodnik Derrick Watson je v nedeljo zavrnil vlogi pravosodnega ministrstva ZDA, naj pojasni dele svoje odločitve, s katero je blokiral ukaz predsednika Donalda Trumpa o začasni prepovedi vstopa tujcem iz šestih muslimanskih držav in vsem beguncem v ZDA. 

Pričakovati je, da se bo ministrstvo na to odločitev pritožilo na prizivno sodišče v San Franciscu. Trumpovo pravosodno ministrstvo se je v petek že pritožilo na podobno odločitev zveznega sodnika v Marylandu Theodora Chuanga, ki je blokiral le del ukaza, ki za 90 dni prepoveduje vstop državljanom Irana, Somalije, Sudana, Libije, Sirije in Jemna, del ukaza, ki za 120 dni prepoveduje vstop vsem beguncem in omejuje sprejem le 50.000 beguncev na leto, pa je pustil pri miru.

Pravosodno ministrstvo ZDA je potem od sodnika na Havajih želelo, da svojo blokado prav tako omeji le na šest držav, kar je Watson gladko zavrnil. Ministrstvo je želelo tudi pojasnilo, kaj je mislil s tem, ko je napisal, da je v Trumpovem ukazu bistven dokaz, da gre za nasprotovanje določeni veri. Watson je odvrnil, da pri tem ni nič nejasnega.

Trumpovo ministrstvo verjame, da jo na prizivnem sodišču v San Franciscu najverjetneje spet čaka poraz in si je za nadaljevanje sodnih postopkov raje izbralo prizivno sodišče v Richmondu, ki je malce bolj konservativno. Vendar pa je problem, ker sodnik Chaung ni blokiral dela ukaza o beguncih in o tem bo lahko odločalo le prizivno sodišče v San Franciscu. Zato je bila prošnja Watsonu, naj odpravi blokado dela ukaza o beguncih, razumljiva.

Trumpov ukaz bo, če se mu predsednik ne bo odpovedal, kot se je prvemu, ki ga je ustavil San Francisco, končal pred vrhovnim sodiščem ZDA. To je trenutno razdeljeno na štiri liberalne in štiri konservativne sodnike. V primeru neodločenega izida velja odločitev prizivnega sodišča in za Trumpa bi bilo bolje, če pride pred vrhovno sodišče z zmago na prizivnem sodišču.

Zaslišanje Neila Gorsucha, kandidata za vrhovnega sodnika

Sicer pa pravosodni odbor ameriškega senata danes začenja z zaslišanji kandidata za vrhovnega sodnika Neila Gorsucha, ki ga je Trump izbral za naslednika pokojnega konservativnega sodnika Antonina Scalio. 

Vrhovno sodišče je poleg zakonodajne in izvršne ena od glavnih vej oblasti zvezne vlade ZDA. Sodniki lahko potrdijo ali zavrnejo zakone, ki jih sprejme kongres, enako lahko storijo s predsednikovimi izvršnimi ukazi, odločajo lahko o zakonih zveznih držav, sodnih odločitvah državnih in zveznih sodišč in tako naprej.

Položaj vrhovnega sodnika je časovno neomejen in nekateri se niso nikoli upokojili. Vrhovno sodišče ima devet sedežev, eden pa je prazen že 13 mesecev, odkar je Scalia umrl na počitnicah v Teksasu.

Predsednik Barack Obama je v skladu z ustavo predlagal naslednika Merricka Garlanda, vendar pa republikanska večina v senatu ni hotela niti sprožiti postopka za njegovo potrditev v upanju, da bo na volitvah novembra lani zmagal republikanec in bodo dobili prepričljivo konservativnega kandidata.

Demokrati mu nimajo kaj očitati

Trump je izbral prizivnega sodnika iz Denverja Gorsucha, ki pa mu demokrati ne morejo veliko očitati, saj v svojih odločitvah doslej ni bil izrazito desno ideološki, o nekaterih vročih temah, kot je splav, pa niti ni odločal.

Zavrnitev zaslišanj Garlanda je žgoča politična rana za levico in celotno demokratsko stranko. Nekateri senatorji so zato vnaprej odločeni, da bodo glasovali proti Gorsuchu, četudi bi bil svetnik ali imel angelska krila. Strankarska baza zahteva podobno odločnost od vseh.

Gorsuch za potrditev potrebuje le 51 glasov, vendar pa mora pred tem zaradi trenutnih senatnih pravil prestati proceduralno glasovanje ali dve, za kar bo potreboval 60 glasov. Republikanci imajo 52 senatorjev, demokrati pa 48 skupaj z dvema neodvisnima, ki sta na njihovi strani.

Republikanci morajo torej z druge strani nabrati osem glasov, če se bo kakšen od demokratov odločil za obstrukcijo oziroma filibuster. Tega za zdaj nimajo in njihov vodja Mitch McConnell lahko potem izvede nekaj podobnega, kot je pred leti Harry Reid, ko so imeli demokrati večino.

Republikanci so takrat blokirali vse sodniške kandidate predsednika Obame in demokrat iz Nevade je uvedel tako imenovano jedrsko opcijo. Za sodne položaje, razen na vrhovnem sodišču, je s pomočjo demokratske večine odpravil možnost obstrukcije. Enako bo tokrat v skrajnem primeru storil McConnell.

Gorsuchova potrditev je tako le vprašanje časa, če ne pride na dan kaj takšnega, kar bi ga diskvalificiralo tudi pri republikancih. Danes bo najprej svojih deset minut za izjavo izkoristil vsak od 20 članov pravosodnega odbora, potem bo izjavo podal Gorsuch. V torek in sredo bo na vročem stolu, v četrtek pa bodo o njem govorili drugi. Tako podporniki kot kritiki.