Sodišče v Haagu je namreč v ponedeljek odločilo, da lahko Ramush Haradinaj počaka na prostosti začetek sojenja, do katerega naj bi prišlo v letu 2007. Sodišče je pri odločanju o izpustitvi na prostost upoštevalo dejstvo, da se je Haradinaj 9. marca, le dan po vložitvi obtožnice proti njemu, prostovoljno predal haaškemu sodišču. Pred tem je odstopil z mesta premiera, na katerem ga je nasledil Bajram Kosumi. Haradinaj se je sicer v svojem prvem nastopu pred haaškimi sodniki izrekel za nedolžnega.
Haaška obtožnica Haradinaja bremeni pregona in prisilnega premeščanja ljudi, umorov, posilstev, okrutnega ravnanja, uničevanja premoženja in protizakonitega zapiranja ljudi. Omenjene zločine naj bi izvršil v obdobju do 1. marca do 30. septembra 1998 na območju kosovskih naselij Dečani, Peč, Djakovica, Istok in Klina nad srbskim prebivalstvom ter Albanci in Romi, ki so jih imeli za kolaboracioniste in niso podpirali Osvobodilne vojske Kosova (OVK), katere član je bil Haradinaj.
Haradinaj bo moral misiji ZN na Kosovu (UNMIK) izročiti potni list ter povedati naslove, kjer namerava bivati. Kot so poročali srbski mediji, je v Haagu povedal, da bo do vrnitve v pripor v Sheveningenu prebival v Prištini in v vasi Glodjane. V skladu s pravili haaškega sodišča se na začasni prostosti ne bo smel ukvarjati s politiko in tudi ne bo smel biti dejaven v kosovski vladi. Dopuščena pa naj bi mu bila dejavnost v Zvezi za prihodnost Kosova (AAK), katere predsednik je bil do odhoda v Haag.
Perišić začasno na prostosti
Haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je ugodilo prošnji nekdanjega načelnika generalštaba jugoslovanske vojske Momčila Perišića za začasno izpustitev na prostost do začetka sojenja. O sklepu sodišča se mora zdaj izreči še tožilstvo.
Perišićevi odvetniki so že prve dni maja podali prošnjo za njegovo začasno izpustitev na prostost, vendar je haaško tožilstvo temu nasprotovalo in izpostavilo, da gre za najvišjega častnika nekdanje jugoslovanske vojske, ki ga obtožnica bremeni najhujših zločinov.
Haaška obtožnica proti Perišiću se med drugim nanaša na obstreljevanje Sarajeva v letih 1993 do 1995 in Zagreba maja 1995, pa tudi na pokol Muslimanov v Srebrenici leta 1995. Po navedbah obtožnice je Perišić kot vrhovni vojaški poveljnik že predhodno vedel za nekatere vojne zločine in jih dopustil, v nekaterih drugih primerih pa ni uvedel preiskovalnega postopka za njihovo razjasnitev.
Senat haaškega sodišča je v svojem sklepu poudaril, da so doslej na začasno prostost do začetka sojenja izpustili že nekaj obtožencev "podobnega statusa". Senat se tudi ni strinjal z oceno tožilstva, da obstaja nevarnost, da se Perišić ne bo vrnil do začetka sojenja. Senat je poleg tega pozitivno ocenil tudi generalovo sodelovanje s haaškimi preiskovalci, saj naj bi njegove izčrpne izjave posneli kar na 35 zgoščenk.
Perišić je prostovoljno odšel v Haag 7. marca. Šestdesetletni upokojeni general je bil na čelu jugoslovanske vojske od avgusta 1993 do novembra 1998, ko ga je tedanji predsednik ZRJ Slobodan Milošević odstavil, ker Perišić ni želel začeti oboroženega spopada s silami zveze NATO na Kosovu. Perišić se je zatem priključil srbski opoziciji, po padcu Miloševičevega režima in zamenjavi oblasti pa je bil za kratek čas tudi namestnik srbskega premiera.
Mladiću so dnevi šteti
Burns za boljše odnose med Washingtonom in Beogradom
Ameriški državni podsekretar za politična vprašanja Nicholas Burns je na obisku v Beogradu zatrdil, da bosta rešitvi vprašanja aretacije generala Ratka Mladiča in kosovskega vprašanja omogočili veliko boljše odnose med Washingtonom in Beogradom.Po pogovorih v Beogradu je Burns povedal, da je Koštunici čestital za uspeh, ki ga je v zadnjih treh mesecih dosegla Srbija na področju sodelovanja s haaškim sodiščem. Burns je pše oudaril, da bodo ZDA spremenile politiko, ki se nanaša na gospodarsko pomoč SČG, saj bo Washington te dni sprostil deset milijonov dolarjev pomoči, ki so bili zamrznjeni prav zaradi prejšnjega nesodelovanja Beograda s Haagom.
Burns je na novinarski konferenci po končanih pogovorih z najvišjimi predstavniki SČG in Srbije izpostavil, da je zaznal "veliko odločnost" Beograda, da aretira nekdanjega poveljnika vojske bosanskih Srbov Mladiča. Kot je dejal, bi bilo primerno, če bi Mladiča izročili haaškemu sodišču do 11. julija, ko bodo v Srebrenici obeležili deseto obletnico pokola skoraj 8000 Muslimanov.