74-letni Šved ne dovoli, da bi politični pritiski vplivali na njegovo delo, niti, da bi ga kdaj izdala čustva. Poročila o delu inšpektorjev v Varnostnem svetu ZN prebira nič kaj dramatično, čeprav imajo njegove besede veliko težo. Na mirnosti in hladnosti je Blix gradil vso svojo kariero. Hladnokrvnost je bila ena odločilnih lastnosti, ki je generalnega sekretarja ZN pred tremi leti prepričala, da je k sodelovanju povabil prav njega.
Ko ga je Kofi Annan poklical, naj sprejme delo v vročih iraških puščavah, je upokojeni diplomat ravno potoval na Antarktiko. "Vzeli so me dobesedno iz hladilnika," je dejal. Povabilo ga ni pretirano vznemirilo. "Varnostni svet mi je naložil to nalogo. Zato jo tudi opravljam. Vsaj poskušam," pravi Blix.
Blix je bil takrat kompromisna rešitev, saj je Varnostni svet ZN zavrnil drugega kandidata, tudi Šveda, ki so ga predlagale ZDA in VElika Britanija. Washingtonski jastrebi z izbiro niso bili preveč zadovoljni, čes da je Blix, ki sta ga podprli Rusija in Francija, preveč rahločuten do Iraka in tako neprimeren za poraz Sadama Huseina. Tudi njegovo osebje naj bi preveč skrbela čustva Iračanov.
Namestnik ameriškega obrambnega ministra, zdaj glavni načrtovalec napada na Irak, Paul Wolfowitz, je obveščevalno agencijo CIA celo zaprosil, naj izbrska kaj umazanega o Blixu, vendar niso našli ničesar. Mirni Šved, poročen z nekdanjo svetovalko švedske vlade in oče dveh otrok, namreč trenutno živi kot menih v enosobnem newyorškem stanovanju. Med njegove slabosti bi lahko šteli le kozarček vina, ki se mu ne more upreti, in orientalske preproge.
Rad pa pokaže, da je neodvisen od Washingtona. V enem svojih poročil je tako zamajal temelje trditev ameriškega zunanjega ministra Colina Powella, da Iračani skrivajo orožje pred inšpektorji. Blixa je nekdanji ameriški veleposlanik pri ZN opisal kot preveč neizprosnega za Sadama Huseina, preveč razumnega za Washington in preveč brezkompromisnega za tiste, ki hočejo mir za vsako ceno. "Inšpektorji ne iščejo zobotrebcev, temveč uničujejo smrtonosno orožje," pravi Blix, ki je prepričan, da so inšpekcije v primerjavi z napadom tudi veliko cenejše. "Nesmisel bi bilo sprožiti vojno z velikanskimi stroški, nato pa ugotoviti, da je bilo malo vredno."
Rojen v univerzitetnem mestu Uppsali, je po diplomi študij nadaljeval v ZDA in Veliki Britaniji, leta 1963 pa se je vrnil na Švedsko in začel delati na švedskem zunanjem ministrstvu. Leta 1978 je postal zunanji minister. Ministrski stolček je kmalu zamenjal z direktorskim pri Mednarodni agenciji za jedrsko varnost in tam ostal vse do leta 1997. Kritiki pravijo, da je svoje delo opravljal slabo, saj je ravno v tem času Irak skrivaj razvijal orožje za množično uničevanje, dokaze o tem naj bi Američani zasegli med zalivsko vojno. Prav zato naj ne bi bil primeren za delo, ki ga opravlja zdaj.
Vprašanje pa je, ali je vloga vodje inšpektorjev res tako pomembna, kot je videti na prvi pogled. Če bo Blix našel skrito orožje za množično uničevanje ali če se bo še pritoževal nad iraškim nesodelovanjem, bodo Američani imeli razlog za vojno. Če ne bo našel nič, pa bo ameriška administracija spomnila na njegovo nesposobnost in prav tako imela zeleno luč za napad.
