
Verski voditelj ajatola Ali Hamenej je oster besedni napad proti Bushu podal dan potem, ko je ameriški predsednik v govoru, v katerem je napovedal, da bo iz Iraka umaknil del vojakov, tudi opozoril Iran in Sirijo, naj prenehata spodkopavati iraško vlado.
Pred več tisoč verniki med prvo petkovo molitvijo med muslimanskim postnim mesecem ramadan je Hamenej v Teheranu dejal, da bo Bush poklican na odgovornost zaradi ameriške invazije na Irak. "Prišel bo dan, ko bodo trenutnemu ameriškemu voditelju in ameriškim predstavnikom za katastrofo, ki so jo povzročili v Iraku, sodili na mednarodnem sodišču," je dejal Hamenej.
"Američani bodo morali odgovarjati na vprašanje, zakaj niso končali okupacije v Iraku in zakaj so valovi terorizma in vstaje pokopali državo," je dodal. "Tako kot je sedaj, ne bo za večno, in nekega dne jih bodo ustavili, kot se je zgodilo Hitlerju, Huseinu in nekaterim evropskim voditeljem," je poudaril Hamenej. "Več kot štiri leta so minila od okupacije Iraka in danes vsi vedo, da je Ameriki spodletelo in da živčno išče izhod," je še dejal.
Glede razmer v Iranu pa je Hamenej poudaril, da država kljub mednarodnim prizadevanjem za izolacijo cveti. "Danes smo v boljši politični kondiciji kot pred štirimi ali petimi leti," je dejal. "Gospodarsko smo napredovali, duhovna pripravljenost in sreča našega ljudstva pa sta se izboljšali," je dodal.
Bush napovedal umik vojakov

Ameriški predsednik George W. Bush je v rednem televizijskem nagovoru Američanom po pričakovanju napovedal umik 20.000 vojakov iz Iraka do julija prihodnje leto.
To je prikazal kot roko sprave tistim, ki zahtevajo takojšen umik vseh vojakov. Bush je skušal Američanom, med katerimi jih le še 33 odstotkov podpira njegovo delo glede Iraka, razložiti, da njegova nova politika, ki zajema povečanje števila vojakov za 30.000 od januarja letos, prinaša rezultate in da potrebuje le še malce več časa za uspeh.
Vračanje ameriških vojakov je sicer predsednik pogojil z uspehom. Prav tako je zavrnil kritike, ki pravijo, da do uspehov prihaja prepozno, saj naj ne bi bilo nikoli prepozno udarjati po teroristični mreži Al Kaida. Sicer pa je priznal, da iraški voditelji niso dosegli političnih in varnostnih ciljev.
Ameriški predsednik je priznal, da iraška vlada ni uspela uresničiti ciljev za politično in varnostno stabilnost, zato je pozval Iračane, naj to od svoje vlade zahtevajo. Pomanjkljivosti vlade v Bagdadu bo opisalo tudi poročilo Bele hiše o položaju v Iraku. Sicer pa je predsednik, tako kot sta to storila Petraeus in Crocker, dejal, da je napredek opazen.
Novost v govoru je bila morda napoved "trajnih" odnosov med ZDA in Irakom, kar bo Bela hiša v prihodnje morala še podrobneje razložiti. Iraški voditelji naj bi zaprosili za trajne odnose z ZDA, Bush pa je dejal, da so ZDA pripravljene te odnose graditi na način, ki bo ščitil ameriške interese v regiji in zahteval manjše število ameriških enot. To pomeni, da bo ameriška vojska v Iraku ostala za nedoločen čas, Bush pa je tudi naravnost povedal, da se bo z iraško krizo ukvarjal tudi njegov naslednik ali naslednica, saj "ne smejo pustiti na cedilu zaveznika, ki se bori za lastno preživetje in ki bo še naprej potreboval ameriško vojaško, gospodarsko in politično podporo".

Ameriški predsednik je opozoril Iran in Sirijo, naj prenehata spodkopavati iraško vlado, saj nasilni skrajneži, ki ogrožajo Irak, ogrožajo tudi ti dve državi. Mednarodno skupnost je pozval k večji podpori iraškemu gospodarstvu in podpori za razširitev misije ZN.
Odzivi glede na strankarsko pripadnost
Demokratski odgovor Bushu je podal senator iz Rhode Islanda Jack Reed, ki je po pričakovanjih zavrnil nadaljevanje ameriške vojaške prisotnosti v Iraku. Ta je po mnenju demokratov nesprejemljiva. Reed je napovedal, da nameravajo demokrati v kongresu izvršiti svojo ustavno dolžnost in korenito spremeniti ameriško vojaško vpletenost. Za kaj takega pa potrebujejo podporo zadostnega števila republikancev, ki pa je še nimajo.

Odzivi na predsednikov govor so bili tudi sicer predvidljivi glede na strankarsko pripadnost. Vodja senatne manjšine, republikanec Mitch McConnell iz Kentuckyja, je sporočil, da predsednikov načrt izpolnjuje zahteve številnih republikancev v senatu, ki so iskali znake uspeha. McConnell je dejal, da v Iraku napredujejo. Predsednica predstavniškega doma Nancy Pelosi iz Kalifornije pa je sporočila, da je že dolgo, odkar je predsednik Bush izgubil zaupanje Američanov glede Iraka, ker njegove besede niso nikoli ustrezale realnosti na terenu.
Verske svoboščine pod vprašajem
Medtem v poročilu State Departmenta ugotavljajo, da so tarča nasilja v Iraku pripadniki vseh ver, nasilje pa ni omejeno samo na rivalstvo med suniti in šiiti.
ZDA v letnem poročilu o verskih svoboščinah po svetu, ki ga je danes objavilo ameriško zunanje ministrstvo, opozarjajo na močno poslabšanje razmer na tem področju v Iraku, kritizira pa tudi Kitajsko, Mjanmar in Severno Korejo.
Poročilo ugotavlja, da so v Iraku pripadniki vseh verstev "žrtve nadlegovanja, ustrahovanja, ugrabitev in ubojev", vsakdanje sektaško nasilje pa vključuje tudi napade na verske objekte. Pripadniki manj strogih muslimanskih ločin morajo prenašati "konservativne in skrajne islamske elemente, ki izvajajo izjemen pritisk na družbo, naj se pokori njihovi razlagi islamskih naukov".
KOMENTARJI (5)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.