Slab izid na nedeljskih volitvah je Haiderja hudo pretresel. Kot je dejal, je to nezaupnica njemu in njegovi politiki in zato bo zvečer predsedstvu koroškega dela stranke oznanil svoj odstop in svoje strankarske kolege zaprosil, naj to odločitev tudi sprejmejo. Svojo odločitev je utemeljil tudi z dejstvom, da Svobodnjaki niso izgubili le na zvezni ravni, pač pa močno tudi v tradicionalni "svobodnjaški trdnjavi" Koroški."Moje zaupanje v politiko je povsem zbledelo," je dejal Haider koroškemu radiu. "Če človek toliko časa posveti nekemu delu in nato dobi tako plačilo, potem mora tudi vedeti, kakšne odločitve sledijo," je še dejal razočarani Haider, ki je stranko vodil do maja 2000, ko je predsedovanje stranki prevzela Susanne Ries-Passer.
Haider je sicer tudi povedal, da je zvezno predsedstvo FPÖ zavrnilo ponujen odstop Herberta Haupta z mesta predsednika stranke. Haupt "ima polno zaupanje, pozval pa je predsedstvo stranke, da o njegovem položaju odloči kongres stranke," je pojasnil Haider in nadaljeval, da je Haupt v tem položaju, kjer je trenutno celotna stranka, "pravi človek". S svojimi prizadevanji kot vodilni kandidat je Haupt po Haiderjevih besedah preprečil še dosti slabši volilni izkupiček.
Sicer pa se je Haider že pred tem izrekel proti nadaljevanju koalicije z Ljudsko stranko, medtem ko je Haupt - trenutni voditelj svobodnjakov, ki je zaradi hudega poraza svoje stranke že ponudil odstop, izrazil pripravljenost na ponovitev koalicije ÖVP-FPÖ.
Haider je z odstopom grozil že večkrat
Sicer pa je Haider, odkar je leta 1986 prvič "prevzel oblast" na Koroškem, z odstopom zagrozil že večkrat, po sklenitvi črno-modre koalicije z Ljudsko stranko (ÖVP) leta 2000 pa so tovrstne grožnje postale že povsem običajne. Prvič je z odhodom zagrozil že leta 1988, zadnjič pa je z odstopom zagrozil avgusta letos ko je bilo na vrsti odločanje o davčni reformi. Tedaj je zaradi naraščajočega spora z Riess-Passerjevo objavil "dokončen" umik iz zvezne politike, vendar pa si je nato septembra znova premislil in ob zahtevah po izpolnitvi davčne reforme do leta 2003 zahteval še sklic izrednega kongresa stranke. Zaradi teh zahtev je septembra posredno povzročil tudi padec avstrijske vlade in razpis predčasnih volitev, ko je z zahtevo "jaz ali ona" sprožil odstop Riess-Passerjeve tako z mesta predsednice stranke kot tudi z mesta zvezne podkanclerke, sledila pa sta ji še dva ministra iz vrst FPÖ.
Riess-Passerjeva za rezultat krivi Haiderja
Nekdanja predsednica FPÖ in avstrijska podkanclerka Susanne Riess-Passer, ki je pred dvema mesecema zaradi spora s Haiderjem odstopila s položaja, je za tokratni poraz svobodnjakov obtožila Haiderja. "Haider je vendar hotel tako," je dejala Riess-Passerjeva v pogovoru za današnjo izdajo avstrijskega časnika Die Presse. Spor znotraj FPÖ je zanetilo predvsem vprašanje uresničitve davčne reforme, ki bi razbremenila ljudi z nižjimi prihodki, do leta 2003, za kar se je zavzemal Haiderjev tabor. Riess-Passerjeva pa je skupaj z ministri FPÖ v avstrijski vladi podprla stališče koalicijske partnerice ÖVP, da bi načrtovano davčno reformo odložili na račun pomoči zaradi poplav.
Schüssel bi bil pripravljen v koalicijo povabiti tudi svobodnjake
Avstrijski kancler Wolfgang Schüssel je po zmagi njegove ljudske stranke na včerajšnjih predčasnih parlamentarnih volitvah v Avstriji napovedal, da bo verjetno poskušal obnoviti koalicijo s svobodnjaki, ki so sicer zabeležili boleč poraz.
ÖVP je dobila 42,3 odstotka glasov (leta 1999 26,9 odstotka). To je največji porast števila glasov neki stranki v Avstriji po drugi svetovni vojni, ÖVP pa se je s tretjega mesta, ki ga je zasedla leta 1999, tudi prvič po letu 1966 ponovno uvrstila na prvo mesto. SPÖ je dobila 36,9 odstotka glasov (leta 1999 33,2 odstotka). Javnomnenjske raziskave pred volitvami so sicer napovedovale, da si bosta SPÖ in ÖVP stali bok ob boku; nihče ni pričakoval tolikšnega uspeha ÖVP. Na drugi strani so svobodnjaki (FPÖ) z 10,2 odstotkoma glasov utrpeli rekordno izgubo glasov v primerjavi z letom 1999, ko je zanje glasovalo 26,9 odstotka volivcev. To je tudi največja izguba volilne podpore v povojni Avstriji. Zeleni so dobili 9,0 odstotka glasov (leta 1999 7,4 odstotka). Ostalim strankam, ki so sodelovale na predčasnih parlamentarnih volitvah, ni uspelo prestopiti štiriodstotnega parlamentarnega praga.
Koalicijski pogovori
Avstrijske stranke so na Dunaju začele prva pogajanja o novi vladi. Predstavniki vseh štirih parlamentarnih strank se bodo srečali z avstrijskim predsednikom Thomasom Klestilom, ki uradno podeli mandat za sestavo vlade.
Dosedanji avstrijski kancler Wolfgang Schüssel je dejal, da bo njegova stranka v bodočo vlado povabila vse tri stranke, ki se jim je uspelo poleg njegove ljudske stranke prebiti v parlament. Socialdemokrati pričakujejo, da bo tako kot doslej oblikovana desno-sredinska koalicija, zase pa menijo, da bodo z Zelenimi ponovno sedli v opozicijske vrste.
Gusenbauer kljub porazu ostaja na čelu stranke
Vodja avstrijskih socialdemokratov (SPÖ) Alfred Gusenbauer bo ostal na čelu stranke, kljub temu, da je stranka na nedeljskih parlamentarnih volitvah po 36 letih izgubila primat v avstrijskem parlamentu. Predsedstvo stranke mu je izreklo stoodstotno podporo. Po njegovih besedah dojemajo v stranki rezultat nedeljskih volitev tako, da bodo morali socialdemokrati najverjetneje vnovič v opozicijo, čeprav dokončne odpovedi udeležbe pri sestavljanju vlade po njegovih besedah vendarle še ni. Kot je dejal, v stranki ne bodo odklonili eventualnih pogovorov o sestavi nove koalicije.
Gusenbauer je izrazil zadovoljstvo, ker je njegova stranka pridobila štiri odstotke glede na prejšnje volitve, hkrati pa je "obžaloval", ker ni bil porast podpore večji. Zadostovalo pa je, da se je končal trend nazadovanja, je ocenil.
