Haaško sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji po 24 letih zaprlo vrata

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je danes na slovesnosti ob zaprtju Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY) v Haagu po 24 letih dela izpostavil, da je sodišče izraz odločenosti mednarodne skupnosti, da morajo odgovorni za najhujše vojne zločine odgovarjati za svoja dejanja.

Izpostavil je, da je od ustanovitve leta 1993 sodišče obsodilo 90 vojnih zločincev, a dalo tudi glas žrtvam. Pohvalil je žrtve, ki so pričale na sodišču ter tako pogumno znova preživljale svojo tragedijo, poroča Balkaninsight na svoji spletni strani.

Etnične skupine na območju nekdanje Jugoslavije je pozval k soočenju s svojo preteklostjo. 

Tako kot mora mednarodna skupnost, vključno z Združenimi narodi, priznati svojo odgovornost po genocidu v Srebrenici, morajo narodi nekdanje Jugoslavije "graditi na dediščini haaškega sodišča in poglobiti svoja prizadevanja za zaupanje in končanje sprave," je dodal.

Z delom haaškega sodišča je "odgovornost za storjene zločine postala del naše skupne zavesti", je ocenil Guterres in dodal, da je haaško sodišče spremenilo način obravnave vojnih zločinov.

Poudaril je tudi, da bo genocid v Srebrenici, ko so sile bosanskih Srbov leta 1995 v samo nekaj dneh pobile več kot 8000 Bošnjakov, "še naprej preganjal globalno zavest", ter da tragedije na območju nekdanje Jugoslavije ne smejo biti nikoli pozabljene.

Predsednik sodišča Carmel Agius je ustanovitev sodišča pred 24 leti opisal kot "močan izraz skupne odločenosti za boj proti nekaznovanosti in za človeštvo".

"Sodišče je ustvarilo pričakovanja, da so vojni zločinci lahko in da morajo biti privedeni pred roko pravice," je dodal ter menil, da je v nasprotju s pričakovanji uspelo na odgovornost poklicati politične in vojaške voditelje.

Poudaril je še, da dosežki sodišča dokazujejo, da je nekaznovanost mogoče preseči. "ICTY je začel novo obdobje, novo paradigmo v mednarodnem kazenskem pravu," je dodal.

Ob tem, da je med drugim dokazal, da je pri pokolu v Srebrenici šlo za genocid in ugotovil druga pravna dejstva o vojni na območju v 90. letih prejšnjega stoletja, je sodišče tudi vzpostavilo bogat arhiv z več milijonov strani dokumentov ter prispevalo k razvoju mednarodnega kazenskega prava.

Še nedokončane postopke je prevzel Mehanizem za mednarodna kazenska sodišča (MICT) v Haagu. V okviru mehanizma bodo tako potekali prizivni postopki v primerih nekdanjega vojaškega in političnega voditelja bosanskih Srbov, Radovana Karadžića in Ratka Mladića, ter vodje srbskih radikalcev Vojislava Šešlja. Prav tako se bo nadaljevalo ponovljeno sojenje nekdanjemu vodji srbske varnostne službe Jovici Stanišiću in njegovem pomočniku Franku Simatoviću, kot tudi sojenje Srboma, ki sta obtožena nespoštovanja sodišča na sojenju Šešlju.

Predsednik mehanizma Theodore Meron je na današnji slovesnosti izpostavil, da je ICTY zapustil "ponosno dediščino", da pa ostaja še pomembno delo, ker "pravica zahteva trajno zavezanost".

"Sodišče je bilo pravi pionir, ki je odprl pot za vsa druga prizadevanja za končanje nekaznovanosti," je dejal.

Glavni haaški tožilec Serge Brammertz pa je izpostavil, da so bila na območju nekdanje Jugoslavije storjena hudodelstva, ker so se voditelji "borili za oblast z uporabo strahu, laži in sovraštva". Današnji voditelji se morajo distancirati od zločinov, zavrniti obsojene vojne zločince in se nehati skrivati za lažnimi trditvami o kolektivni krivdi, je dejal ter znova ponovil, da so na haaškem sodišču sodili posameznikom in ne narodom.

Slovesnosti ob koncu dela sodišča, ki čez deset dni ne bo več obstajalo, so se udeležili številni visoki predstavniki, tudi iz držav z območja nekdanje Jugoslavije.

Začeli so jo z minuto molka za vse žrtve vojn na območju nekdanje Jugoslavije, končala pa jo je srbska igralka Mirjana Karanović, ki je prebrala odlomke iz nekaj pričevanj žrtev.

Sodišče, ki ga je Varnostni svet ZN ustanovil 25. maja 1993 kot odgovor na množične zločine v BiH in na Hrvaškem, ki sta bili še v vojni, je delo končalo 30. novembra letos s končanjem vseh postopkov na prvi stopnji.

V več kot 24 letih je to prvo sodišče za vojne zločine, ki so ga ustanovili ZN, obtožilo 161 odgovornih, med katerimi so bili predsedniki vlad in držav, visoki vojaški poveljniki in policijski častniki, ministri. Obsodilo je 90 obtožencev, med njimi tudi nekaj najbolj odgovornih, kot sta Karadžić in Mladić. 19 obtožencev je bilo oproščenih, 13 primerov pa je sodišče preneslo na sodišča v BiH, Srbiji in na Hrvaškem.

Na sodišču, ki je obravnavalo vrsto zločinov proti človečnosti, genocid ter vojne zločine in kršitve ženevskih konvencij, so sojenja potekala skupno skoraj 11.000 dni. Nastopilo je 4650 prič.