'Haaško sodišče sprejema politične odločitve'

Danski sodnik haaškega sodišča Frederik Harhoff je v pismu svojim kolegom obtožil haaško sodišče, da so bile zadnje oprostilne sodbe visokim hrvaškim in srbskim častnikom in uradnikom sprejete pod političnim pritiskom, piše danski časopis BT.

Sodnik v pismu analizira in kritizira nedavne oprostilne sodbe za Anteja Gotovino, Mladena Markača, Momčilo Perišića, Franka Simatovića in Jovico Stanišića, pri tem pa izraža sum, da so bile izrečene zaradi političnega pritiska. Ti so bili namreč oproščeni, sodniki pa so sodbe temeljili na tem, da obtoženi niso ukazali ali odobrili storjenih vojnih zločinov, ki so jih izvedli njihovi podrejeni.

"Zadnje sodbe so me pripeljale do globoke profesionalne in moralne dileme, ki je do zdaj nisem izkusil. Najhujši pa je dvom, da so nekateri moji kolegi stali za kratkovidnim političnim pritiskom, kar popolnoma obrača osnovna načela mojega dela v službi načela razuma in prava," je zapisal v pismu, ki nosi datum 6. junij.

Še preden je bilo Harhoffovo pismo objavljeno, je v svetovnih medijih odmevala zadnja oprostilna sodba za Stanišića in Simatovića. Številni mednarodni odvetniki, človekoljubne organizacije in drugi sodniki haaškega sodišča so se pritoževali, da so takšne sodbe na novo postavile pravne standarde, ki so bili uporabljeni v preteklih sodbah.

Se zadaj skriva ameriško-izraelski vpliv?

Pri tem je neposredno obtožil predsednika haaškega sodišča, Američana Theodora Merona. Meni, da je pritiskal na sodnike, da izrečejo oprostilne sodbe. Kot razlog za takšno ravnanje, pa Harhoff navaja zaskrbljenost držav, kot so ZDA in Izrael, saj bi lahko bilo širše tolmačenje odgovornosti nadrejenih nevarno za njihov vrh.

Harhoff omenja, da Meron pogosto nedopustno pritiska na podrejene sodnike. Tako naj bi francoska sodnica Michele Picard morala v primeru dveh v le štirih dneh spisati osebno ločeno mnenje proti večinski odločitvi, da bosta Stanišić in Simatović oproščena. "Bila je zelo osupla nad odločitvijo o oprostilni sodbi in zelo jezna, ker je moralo biti to sprejeto tako hitro," je zapisal danski sodnik.

Posebno problematično se mu zdi, ker iz teh sodb lahko izhaja, da bo v prihodnje ljudi na najvišjih vojaških in političnih položajih mogoče obsoditi le za dejanja, pri katerih so sami sodelovali pri njihovem načrtovanju ali pri njihovi izvršitvi.

"Je morda kak ameriški ali izraelski uradnik uporabil svoj vpliv na ameriškega predsednika sodišča in tako zagotovil smer poteka?" se sprašuje Harhoff, pri tem pa je ocenil, da se je to morda zgodilo, "ker se je haaška sodna praksa preveč približala osebam na najvišjih vojaških položajih".

Do začetka letošnjega leta je bilo pred haaškim sodiščem obsojenih 68 posameznikov, 18 pa jih je bilo oproščenih. Nekaterim najvišjim voditeljem iz časa vojne so sodili v času, ko je sodišče kadrovsko podhranjeno, in nenehnim pritiskom, da ga je treba zapreti. Varnostni svet ZN, ki je sodišče ustanovil, namreč zdaj že leta na sodišče pritiska, da mora zaradi visokih stroškov čim prej končati delo.