Haaško sodišče je oprostilo obtožena za zločine na območju nekdanje Jugoslavije, nekdanjega vodjo srbske Službe državne varnosti Jovico Stanišića in poveljnika enote za posebne operacije te tajne službe Franka Simatovića.
"Senat je ugotovil, da tožilstvo ni nedvoumno dokazalo, da sta obtoženca načrtovala ali ukazala zločine, navedene v obtožnici," je v sodbi dejal nizozemski sodnik Alphons Orie, ki je odredil, da se Stanišića in Simatovića takoj izpusti iz pripora v Scheveningnu.
Tožilstvo je za Stanišića in Simatovića zahtevalo najvišjo, dosmrtno zaporno kazen.
Srbski premier Ivica Dačić je oprostilno sodbo pozdravil. "Takšna sodba ima velik pomen za Srbijo. Srbska vlada se je zavzemala in se zavzema za pravična sojenja pred haaškim sodiščem, ker je to edini način za utrditev resnice o zločinih in vzpostavitev pogojev za spravo ter zagotovitev trajnega miru in stabilnosti v regiji," je v pisni izjavi poudaril srbski premier.
Po njenih besedah haaško sodišče ni izpolnilo svoje naloge. "Na žalost spodbuja zločince, da bodo zagrešili zločine v prihodnosti," je dodala predsednica združenja žensk, ki so v pokolu 8000 Bošnjakov v Srebrenici leta 1995 izgubile sorodnike.
Haaško sodišče je presodilo, da Stanišić in Simatović nista bila odgovorna za organiziranje, financiranje, oskrbovanje in nadzor srbskih paravojaških formacij, kot so bile Rdeče baretke, Škorpijoni, pa tudi Tigri pokojnega Željka Ražnatovića Arkana.
Prav tako nista bila odgovorna za zločine proti človečnosti in vojnih zločinov, ki naj bi jih po navedbah obtožnice storila v okviru združenega zločinskega podviga, ki ga je vodil takratni srbski predsednik Slobodan Milošević, s ciljem trajne in nasilne odstranitve nesrbskega prebivalstva iz delov BiH in Hrvaške, ki bi bili nato vključeni v srbsko državo.
Stanišić in Sematović sta bila aretirana in izročena v Haag leta 2003, sodni proces proti njima pa se je začel junija 2009. Končal se je septembra 2012. Obtoženca sta bila februarja po zaključku glavne obravnave izpuščena na prostost do izreka kazni, v ponedeljek pa sta se morala na poziv sodišča vrniti v Haag.
Sodišče je sicer obsodbo izreklo dan po tem, ko je v primeru "Prlić in drugi" potrdilo odgovornost Hrvaške kot agresorja v BiH in mednarodni značaj vojne v BiH.
KOMENTARJI (22)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.