Obenem je ob prisotnosti glavne sodišče haaškega sodišča Carle del Ponte vnovič poudaril odločno in veliko podporo ZDA haaškemu sodišču. Prosper je sicer minuli teden pred komisijo predstavniškega doma ameriškega kongresa za mednarodne zadeve predstavil stališče ZDA, da morata mednarodni sodišči za vojne zločine na območju Ruande in nekdanje Jugoslavije svoje delo skleniti do leta 2008. Po njegovih besedah sta sodišči žrtvi težav, ki postavljajo pod vprašaj integriteto njunega dela.
Medtem pa še vedno odmeva poročanje ameriškega tiska, da je neki francoski častnik mednarodnih stabilizacijskih sil v BiH (SFOR) minuli četrtek o načrtovani akciji za aretacijo Karadžića v naprej obvestil Karadžićeve kroge. To je danes odločno zanikalo francosko zunanje ministrstvo in takšne informacije označilo kot "neutemeljene". Možnost izdaje je v torek zanikala tudi zveza NATO, SFOR pa je v ponedeljek že začel preiskavo, da bi preverili omenjene navedbe.
Mednarodne sile v BiH so konec minulega tedna izvedle dve neuspešni akciji za aretacijo Karadžiča, ki je pred haaškim sodiščem obtožen zločinov proti človeštvu in kršitve vojnega prava med vojno v BiH v letih od 1992 do 1995.
Hrvaška obveščevalna skužba sodeluje pri lovu na Mladića
Hrvaške obveščevalne sile so večkrat odkrile, kje na območju Republike srbske se je nahajal nekdanji vojaški poveljnik bosanskih Srbov Ratko Mladić in o tem vsakič obvestile Mednarodne sile za stabilizacijo v Bosni in Hercegovini (SFOR), piše hrvaški dnevnik Novi list.
Tiskovni predstavnik enot SFOR v Sarajevu, major Scott Lundy je na vprašanje o vlogi hrvaških obveščevalnih služb pri iskanju Mladića dopustil možnost, da je Hrvaška dala določene informacije enotam SFOR, vendar pa o podrobnostih ni želel govoriti. Po trditvah haaškega sodišča se Mladić skriva v Republiki srbski, Karadžić pa v bližini Beograda. Enote SFOR so od leta 1997 zajele 23 osumljencev vojnih zločinov v BiH, še približno 20, večinoma bosanskih Srbov, pa je še vedno na prostosti.
