Tožilstvo je sicer za vodilnega zagovornika velikosrbske ideje zahtevalo 28 let zapora, a sodišče je delo tožilstva okrcalo, češ da ni uspelo zbrati dovolj ključnih dokazov, da bi lahko odločali glede odgovornosti za zločine proti človeštvu.
Haaško tožilstvo je Šešlja, ki je imel podporo oblasti v Beogradu, bremenilo zaradi njegove vloge pri etničnem čiščenju nesrbskega prebivalstva na Hrvaškem in v BiH, kot tudi vojvodinskih Hrvatov, kar je vključevalo tudi umore, pregone, posilstva, trpinčenje, ropanje in uničevanje premoženja Hrvatov in Bošnjakov. Šešelj je namreč s svojim sovražnim govorom spodbujal zločine in organiziral sodelovanje prostovoljcev Srbske radikalne stranke iz Srbije v vojnah na Hrvaškem in v BiH. Prostovoljci so bili poslani na teren, nato vključeni v srbske sile. Te so ubijale in mučile večje število civilistov.
Prizadeval si je za uresničitev ideje o veliki Srbiji, ki bi imela zahodno mejo na Hrvaškem od Virovitice na severu preko Karlovca do Karlobaga na Jadranu. Hrvate je večinoma imel za ustaše, Bošnjake pa za islamske fundamentaliste, ki jih je treba pregnati s srbske zemlje.
Tudi sam je v uniformi četniškega vodje med vojno pogosto obiskoval Hrvaško in BiH, kjer je dodatno razpihoval nacionalistične strasti ter spodbujal sovraštvo do Hrvatov in muslimanov.
Kaj je bilo zapisano v obtožnici?
Tožilstvo Šešlja bremeni pregona več deset tisoč ljudi, kot posledico njegove politike pa so našteli več kot 900 mrtvih.
Sodišče okrcalo tožilstvo: ni ključnih dokazov
Šešlja so oprostili v vseh devetih točkah obtožnice, v katerih je bil obtožen. Večinsko je presodilo, da tožilstvo obtožb ni dokazalo onkraj razumnega dvoma.
Sodišče je ob začetku izreka opozorilo na nekatera vprašanja glede dokazov. Opozorili so na nekatera neskladja pisnih izjav, ki jih je predložilo tožilstvo, z izjavami prič na pričanjih. Opozorili so tudi, da je tožilstvo nedosledno uporabljalo besede, kot sta nasilje in zločin. Vojna je sama po sebi nasilna, nasilje pa ni nujno sinonim za zločin, je opozoril predsedujoči Jean Claude Antonetti.
Sodišče je nadaljevalo z besedami, da tožilstvo ni uspelo posredovati dovolj ključnih dokazov, da bi lahko odločali glede odgovornosti za zločine proti človeštvu. Tožilstvu ni uspelo dokazati direktne povezave Šešlja s srbskimi milicami.
Z večino je razsodilo, da ni obstajala skupinska zločinska pobuda, ki jo je vodil pokojni bivši srbski predsednik Slobodan Milošević, katere cilj je bila po navedbah tožilstva nasilna odstranitev večine nesrbskega prebivalstva z delov Hrvaške, BiH in Vojvodine zaradi oblikovanja velike Srbije.
"Cilj dogovora je bila obramba Srbov in ohranitev Jugoslavije in ne storitev zločinov," je povedal sodnik Antonetti. Večina članov sodnega senata je namreč tudi presodila, da je bil projekt oblikovanja velike Srbije političen in ne vojaški oziroma zločinski.
Sodišče je tudi razsodilo, da razglasitev avtonomije pripadnikov srbskega naroda na območju Hrvaške in BiH ni bila rezultat zločinske namere.
Tudi napotitev prostovoljcev Srbske radikalne stranke iz Srbije v vojne na Hrvaškem in v BiH, ki jih je rekrutiral tudi Šešelj v okviru svoje stranke, ni imela značaja zločina, so presodili. Šešelj ni bil hierarhično nadrejen prostovoljcem, ko so sodelovali v vojaških operacijah v BiH in na Hrvaškem, temveč so bili ti podrejeni vojaški hierarhiji na terenu, torej "Vojski Jugoslavije in vojski Republike srbske".
Šešelj napovedal milijonsko tožbo
Šešelj je nemudoma po izreku sklical novinarsko konferenco. Na njej je dejal, da mu je žal, da niso imeli tudi njegovi bližnji prijatelji Milan Martić, Zdravko Tolimir, Radovan Karadžić in ostali v vrstah senata častnih in poštenih sodnikov. “Moje mnenje o haaškem sodišču ostaja enako,” je dejal. Kot je dejal, je bila to edina možna razsodba. “Na sodišču sem izpodbil vse argumente in podtaknjene dokaze. Prestal sem brez kazni, čeprav bi mogoče bilo bolje, da bi dobil nekaj malega, da srbski nasprotniki ne bi tako bentili nad menoj,” je nadaljeval.
Dodal je, da svet pozablja na nedolžno pobite Srbe. “V BiH je tedaj potekala državljanska vojna, v kateri je Zahod stal na strani naših nasprotnikov, leta 1999 pa so bombardirali Srbijo. Tega bombardiranja naš narod ne bo nikdar pozabil,” je dejal. Glede ideje o veliki Srbiji je dejal, da je ta močna tudi brez njega. “Jaz sem le dodal svoj del s svojim angažiranjem. Ideja velike Srbije je večna,” je zaključil.
Ob tem je napovedal, da bo tožbi, ki jo je sicer že vložil pred leti, dodal zahtevek po dodatni odškodnini. Skupaj naj bi tako za vse muke, ki jih je prestajal zaradi obtožb in pridržanja, zahteval debelih 14 milijonov evrov.
Še pred tiskovno konferenco je Šešelj prek Twitterja predal predrzno sporočilo hrvaški predsednici Kolindi Grabar Kitarović. "Draga moja Kolinda, pripravi se, kmalu pridem na službeni posvet," je zapisal.
Haaško tožilstvo bo preučilo možnost pritožbe na sodbo Šešlju
Tožilstvo haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je sporočilo, da je "vzelo na znanje" današnjo oprostilno sodbo srbskemu radikalcu Vojislavu Šešlju in da bo preučilo, ali obstaja osnova za pritožbo.
Glavni haaški tožilec Serge Brammertz je v prvem odzivu na današnjo razsodbo dejal, da bodo žrtve zločinov med vojnami na Balkanu razočarane, ker je bil Šešelj oproščen po vseh točkah obtožnice. Vendar pa bo tožilstvo zdaj pozorno preučilo razsodbo, ali obstajajo temelji za pritožbo, je zagotovil.
Tožilstvo je spomnilo še, da so izdane obtožnice in zaporni nalogi za še tri Šešljeve sodelavce, med njimi tudi za dva člana njegove ekipe branilcev, ker da so grozili, zastraševali in poskušali podkupiti priče tožilstva. Poleg tega je bil Šešelj trikrat obsojen zaradi nespoštovanja sodišča zaradi razkrivanja identitete prič, je še spomnilo tožilstvo.
Pritožbo tožilstva sicer pričakuje tudi pravni zastopnik Srbije v Haagu Saša Obradović, ki je opozoril, da je današnja sodba vendarle še prvostopenjska in da postopek še ni končan.
Izrazil pa je zadovoljstvo, da so bila sprejeta srbska stališča, da "politične ideje niso a priori kriminalne". To je Srbija pod vodstvom Obradovića zagovarjala tudi pred Meddržavnim sodiščem v medsebojnih tožbah za genocid. "Je pa bilo res presenečenje, da nekdo na haaškem sodišču razmišlja na ta način," je dejal Obradović za televizijo N1.
Srbskega pravnega zastopnika v Haagu so novinarji vprašali tudi za komentar glede napovedi Šešlja, da bo zahteval 14 milijonov evrov odškodnine od haaškega sodišča. Kot je dejal Obradović, je to vprašanje, na katerega bodo morali odgovoriti Združeni narodi, ki so vzpostavili haaško sodišče. Sam sicer ne dvomi, da se bo "Šešelj obrnil na vse, saj je v priporu preživel več kot 11 let in osem mesecev".
Odvetnik Novak Lukić je opozoril, da ima Šešelj sicer pravico zahtevati odškodnino, vendar pa je doslej ni dobil še nihče od haaških obtožencev. Po pravilih ZN namreč ni možnosti, da bi bil kdorkoli odgovoren za škodo zaradi napak organov ZN.
Obtožnico vložili leta 2003
Šešelj je bil v haaškem priporu skoraj 12 let, od februarja 2003, ko se je po objavi obtožnice predal, do novembra 2014, ko so ga zaradi zdravstvenih težav izpustili in je sedaj v Beogradu. Sodišče mu je sodbo izreklo štiri leta po koncu sojenja 20. marca 2012.
Šešelj je vabilo haaškega sodišča, naj se za izrek sodbe vrne v Haag, zavrnil. Haaško sodišče je tako prvič v svoji zgodovini sodbo izreklo v odsotnosti obtoženca.
