V kratkem sporočilu za javnost urad vlade za sodelovanje s haaškim sodiščem ni sporočil, česa je upokojeni general obtožen. Vlada v Zagrebu je prvič nakazala, da je Bobetko obtoženec, potem ko je dopoldne v skopem sporočilu dejala, da jo je včeraj haaško sodišče v pismu zaprosilo, naj ji pomaga pri pripravi srečanja njegovih tožilcev z Bobetkom kot obtožencem.
Po tej novici so vse poslanske skupine zahtevale prekinitev zasedanja sabora in zahtevale, da poslancem zadevo pojasnita premier Ivica Račan in podpredsednik vlade, ki vodi urad vlade za sodelovanje s haaškim sodiščem, Goran Granić. Račan je poudaril, da hrvaška vlada ceni prispevek generala Bobetka v domovinski vojni in da mu bo nudila vso potrebno pomoč. Poslancem je tudi zagotovil, da brez razprave v saboru vlada ne bo sprejemala niti odločitve o izročitvi Bobetka haaškemu sodišču niti drugih odločitev v zvezi z obtožnico haaškega sodišča.
Granić je poslance seznanil z vsebino pogovora z Bobetkom, po katerem so se dogovorili za skupino odvetnikov, ki ga bo branila. Ti so se tudi že pogovarjali s predstavniki haaškega sodišča. Po besedah Granića je urad glavne haaške tožilke Carle Del Ponte že prosil tudi za sprejem, da bi Zagrebu lahko obtožnico proti Bobetku tudi uradno izročili. Napovedal je tudi, da bo sabor seznanil s podrobnostmi obtožnice in sklepi za petek napovedane izredne seje vlade.
Vodja poslanskega kluba HDZ Vladimir Šeks je v saboru dejal, da so z obtožnico proti Bobetku obtoženi "temelji hrvaške države" in da je Bobetko heroj in simbol domovinske vojne. Dodal je, da je Bobetko že dejal, da živ v Haag ne bo šel, in da je to zapisal tudi v svoji oporoki. Predlagal je, da Zagreb zavrne izročitev Bobetka, saj bi v nasprotnem primeru priznal, da je Hrvaška nastala na zločinu. 83-letni Bobetko je sicer napovedal, da bo javnost s svojim stališčem seznanil v petek.
Že tretji visoki hrvaški častnik
Bobetko je tretji visoki hrvaški častnik, ki ga je vojnih zločinov obtožilo haaško sodišče, je pa tudi najvišji časnik, saj je bil od 20. novembra 1992 do 15. julija 1995 tudi načelnik generalštaba hrvaške vojske. Haaško sodišče je lani že objavilo obtožnici proti upokojenemu generaloma Anteju Gotovini in generalu Rahimu Ademiju. Prvi je obtožen zločinov v akciji Nevihta leta 1995, drugi pa zločinov nad srbskimi civilisti v operaciji Medački džep leta 1993.
Vlada v Zagrebu se je takrat odločila, da ju sodišču izroči, zaradi nasprotovanja takratne še glavne koalicijske partnerke HSLS pa je Račan zahteval glasovanje o zaupnici vladi, ki jo je nato 16. julija lani tudi dobil. Gotovina je še vedno na begu, Ademi pa se je sam predal, od 21. februarja letos pa na prostosti čaka na začetek sojenja.
