Prihodnje leto pa naj bi na haaškem sodišču vložili še dve obtožnici proti pripadnikom nekdanje OVK. Del Pontejeva je tudi dejala, da je Kosovo obiskala zato, da bi utrdila odnose sodišča in mednarodnih mirovnih sil v pokrajini.
Do leta 2004 bodo končane vse preiskave vojnih zločinov na območju nekdanje Jugoslavije, je še dejala glavna haaška tožilka, ki se je v Prištini srečala s poveljnikom mednarodnih mirovnih sil na Kosovu (KFOR) Fabiom Minijem in s civilnim upraviteljem Združenih narodov na Kosovu Michaelom Steinerjem. Oba sta ji zagotovila podporo pri vodenju omenjene preiskave, Steiner pa je tudi podprl njena prizadevanja za boljše sodelovanje haaškega sodišča, policije ZN in sil KFOR.
Zakaj Haag zamuja z obtožnicami?
Del Pontejeva je med zadnjim obiskom v Prištini pred enim letom napovedala, da naj bi trije nekdanji pripadniki OVK do septembra letos morali že biti v Haagu. Na novinarsko vprašanje na današnji novinarski konferenci, zakaj se to ni zgodilo, pa je odgovorila, da priče albanske narodnosti, ki so sprva pričale o zločinih treh pripadnikov OVK, sedaj niso pripravljene priti na sojenje v Haag.
Glavna haaška tožilka, ki je v okviru balkanske turneje v Prištino prispela iz Beograda, je danes že odpotovala v Sarajevo, nato pa bo obiskala še Zagreb. Po prepričanju poznavalcev naj bi v Sarajevu izvedla pritisk na Republiko Srbsko, naj preneha ščititi Radovana Karadžića in ga aretira.
Del Ponte: Koštunica je ovira
Del Pontejeva je danes med obiskom v Sarajevu ocenila, da jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica predstavlja edino oviro za aretacijo nekdanjega vojaškega poveljnika bosanskih Srbov, generala Ratka Mladića, ki se domnevno skriva nekje v ZRJ. Kot je pojasnila, je aretacija Mladića odvisna predvsem od pripravljenosti jugoslovanskega predsednika. "Generala Mladića bi bilo mogoče takoj aretirati, če bi Koštunica jugoslovanski vojski izdal ukaz za zaslišanje," je še dejala Del Pontejeva. Mladić je sicer pred haaškim sodiščem obtožen vojnih zločinov, zločinov proti človečnosti in genocida med vojno v BiH (1992-1995).
Glavna haaška tožilka je sicer med drugim potrdila, da se nekdanji politični voditelj bosanskih Srbov Radovan Karadžić skriva na ozemlju bosanskih Srbov, kjer uživa izjemno priljubljenost, ščitijo pa ga enote bosanskih Srbov. Del Pontejeva je ob tem izrazila upanje, da bodo mednarodne mirovne sil v BiH (SFOR) aretirale Karadžića. Enote SFOR so sicer na jugovzhodu BiH doslej že večkrat skušale aretirati na Karadžića, vendar jim to za zdaj ni uspelo.
