Zmaga borca za neodvisnost izpod indonezijske vladavine je bila pričakovana, saj Gusmao kot uporniški vodja med Vzhodnotimorci uživa velik ugled. Njegov edini protikandidat Francisco Xavier do Amaral je prejel 17,3 odstotka glasov.
Kot so še poročale tuje tiskovne agencije, je bilo oddanih glasovnic 375.548, veljavnih pa 364.780. Predsedniške volitve so bile zadnja etapa pred uradno razglasitvijo samostojne države 20. maja. V enem od pomembnih korakov do samostojnosti je parlament, izvoljen na prvih demokratičnih parlamentarnih volitvah 30. avgusta lani, 22. marca letos sprejel prvo ustavo.
Ustava ohlapno temelji na narodni listini nekdanjih, portugalskih kolonialnih vladarjev, določa pa delitev moči med izvršilno, zakonodajno in pravosodno vejo oblasti. Predsednikova vloga bo bolj simbolična, saj bo v veliki meri odvisna od podpore političnih strank. Ustava še določa, da ta pretežno katoliška država ne bo imela uradne vere, zagotavlja pa tudi svobodo tiska in govora. ZN bodo sicer tudi po razglasitvi samostojnosti ostali v državi z okoli 5000 vojaki, policisti in drugim osebjem.
55-letni Xanana Gusmao se je rodil 20. junija leta 1946 v severnem delu Vzhodnega Timorja kot Jose Alejandro Gusmao očetu učitelju. Po krajšem seminarju iz katoliške vere je postal novinar. Leta 1974 se je pridružil Socialdemokratskemu gibanju Vzhodnega Timorja, ki se je leto pozneje preimenovalo v Fronto za osvoboditev Vzhodnega Timorja (FRETILIN). Po vdoru indonezijskih enot v Vzhodni Timor leta 1975 se je Gusmao povsem pridružil gverilskemu boju za neodvisnost otoka. Leta 1979 je prevzel vodstvo gibanja FRETILIN, ki ga je vodil več kot 20 let, vse do aretacije leta 1992.
S svojo upornostjo in uspešnim izogibanjem prijetju s strani indonezijskih sil je Gusmao zaslovel kot junak. Po miroljubnih demonstracijah v Diliju 12. novembra leta 1992, ki so se končale s prelivanjem krvi, je vprašanje Vzhodnega Timorja vzbudilo pozornost mednarodne skupnosti. Gusmao je bil uradno obtožen, da je bil pobudnik demonstracij. Aretirali so ga 20. novembra leta 1992, leto pozneje pa so ga obsodili na dosmrtno ječo zaradi nezakonitega posedovanja orožja in poskusa izvedbe državnega udara. Nekdanji indonezijski predsednik Suharto je kazen zmanjšal na 20 let zapora. Februarja leta 1999 so ga premestili v hišni zapor v Džakarti, od koder se je odkrito boril za neodvisnost otoka. Gusmao je pozimi tudi zavrnil predloge, da bi postal predsednik morebitnega samostojnega Vzhodnega Timorja, saj se je bolj videl v vlogi svetovalca. Le osem dni po referendumu, na katerem je avgusta 1999 skoraj 80 odstotkov prebivalcev podprlo neodvisnost, so ga indonezijske oblasti po sedmih letih izpustile na prostost.
Vzhodni Timor je bil več kot 400 let portugalska kolonija in 24 let pod vladavino Indonezije. Po omenjenem referendumu je Vzhodni Timor pod upravo Združenih narodov, 20. maja pa bo postal najmlajša država na svetu, saj bo v skladu z odločitvijo ZN razglasil samostojnost.
