FOTO in VIDEO: Grki na ulicah, izbruhnilo tudi nasilje

Protesti ...

V središču Aten se je na dveh ločenih protestnih shodih zbralo okoli 20.000 ljudi. Protestniki so se zbrali pred poslopjem parlamenta, kjer poslanci razpravljajo o varčevalnih ukrepih vlade. K protestom so pozvali sindikati javnega sektorja in zasebnega sektorja kot tudi grška komunistična stranka (KKE).

V bližini finančnega ministrstva v središču Aten pa so medtem izbruhnili izgredi, v katerih je bilo udeleženih več sto mladih. Zamaskirani protestniki so začeli metati granitne kocke in molotovke ter razbijati okna in zažigati smetnjake. Policija je odgovorila s solzivcem, da bi jih razgnala. Pri izgredih je bilo po neuradnih podatkih ranjenih 21 policistov in en protestnik.

Protesti so potekali tudi v pristaniškem mestu Solun, na katerih se je zbralo 7000 ljudi. 

Protestniki sicer nasprotujejo ukrepom, ki jih poslanci obravnavajo na predlog premierja Geoergeja Papandreuja. On trdi, da lahko državo pred krizo obvaruje le ta načrt, saj je njegovo sprejetje pogojeno z 12 milijard evrov vredno pomočjo, ki jo bosta državi podelila Evropska unija in Mednarodni denarni sklad (IMF).

... in splošna stavka

 A ravno zaradi nasprotovanja tem ukrepom se je danes v Grčiji začela 48-urna splošna stavka, ki so jo sklicali sindikati. Tako je po državi obstal večji del javnega sektorja, vključno z zdravniki, novinarji, igralci, nadzorniki poletov, vozniki avtobusov, vlakov in tudi trajektov. Več ur bodo zaradi stavke zaprta tudi letališča, saj služba za nadzor zračnega prostora ne deluje med 9. in 12. uro ter med 19. in 23. uro. Zaprte so tudi banke. V Atenah deluje le podzemna železnica, to pa zato, da se lahko tisti, ki se želijo udeležiti protestov pred parlamentom, to tudi storijo.

Sindikati nasprotujejo načrtu, ker predvideva višje obdavčitve tudi za tiste z minimalno plačo. To bo po že sprejetih številnih ukrepih, ki jim je sledil 16-odstotni dvig brezposelnosti, še dodaten udarec za delavce, menijo sindikalisti. "Ti ukrepi predstavljajo masaker za delavske pravice. To bo pravi pekel za delavnega človeka. Stavka mora ustaviti prav vse," je dejal poslanec grške Komunistične partije Thanassis Pafilis.

"Položaj, v katerem so se znašli delavci, je tragičen in smo že blizu praga revščine. Vlada je napovedala vojno in na to bomo odgovorili z vojno," pa je dejal Spyros Linardopoulos, protestnik v Atenah, ki je imel na sebi majico sindikata PAME.

Brez večjih težav za polete med Slovenijo in Grčijo

Splošna stavka na grških letališčih ne vpliva bistveno na letalske povezave med Slovenijo in Grčijo. Z Aerodroma Ljubljana so sporočili, da sta bila z ljubljanskega letališča že dopoldne opravljena dva čarterja proti grškim otokom, letali pa sta poleteli z eno- do dveurno zamudo. Redni let v Atene je predviden popoldne. Z ljubljanskega letališča te dni proti Grčiji leti precej čarterjev. Danes so bili opravljeni vsi leti po urniku, zaznati je bilo le do dveurno zamudo. Popoldne na ljubljanskem letališču pričakujejo prihod dveh čarterjev iz Grčije. Redni let v Atene, kamor Adria Airways v poletni sezoni leti ob torkih, četrtkih in nedeljah, je bil danes že v izhodišču z 12.45 prestavljen na 15.10. Ob tej uri je za zdaj let tudi predviden.

V turistični agenciji Kompas so medtem pojasnili, da njihovi turisti v Grčijo z ljubljanskega letališča letijo s čarterji, ki so načeloma ob sobotah in nedeljah. Današnja stavka tako Kompasovim strankam ne povzroča težav.

Ukrepi ali pa ne bo pomoči

Nekateri protestniki, ki so pred parlament prišli že včeraj ob začetku razprave o napovedanih ukrepih, so napovedali, da bodo obkolili poslopje parlamenta in poslancem poskušali preprečiti, da bi vstopili vanj. Sicer bodo poslanci o paketu ukrepov in o implementacijskem zakonu glasovali ločeno, predvidoma v sredo in četrtek. Če bodo ukrepi sprejeti, bo država od EU in IMF dobila peti obrok posojila, ki znaša 12 milijard evrov in spada v sklop lani dogovorjene pomoči državi v višini 110 milijard evrov v treh letih. Poleg tega bo EU začela pripravljati nov paket pomoči, ki naj bi bil po nekaterih ocenah vreden 120 milijard evrov, Grčiji pa bi pomagal odplačati dolgove do leta 2015.

Danes je evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn posvaril Grčijo, da je potrditev varčevalnih ukrepov v grškem parlamentu edini način za preprečitev bankrota. "Tistim, ki ugibajo o drugih možnostih, naj jasno povem: za preprečitev bankrota ni nobenega načrta B," je poudaril in s tem še enkrat ponovil že dolgo znano opozorilo Grkom.

O Grčiji razpravljali tudi pri nas

O Grčiji so danes sicer razpravljali tudi naši poslanci, ki so člani odbora DZ za finance in monetarno politiko. Seznanili so se namreč s poročilom o odobritvi četrte tranše posojila Grčiji v okviru trenutnega 110-milijardnega mehanizma finančne pomoči.

Slovenski delež je bil v tem četrtem izplačilu nekoliko višji od deleža v celotnem mehanizmu. V tej tranši namreč nista sodelovali Slovaška in Irska, zaradi proračunskih omejitev pa je z manjšo vsoto sodelovala Nemčija. Minister Franc Križanič je ob tem zagotovil, da končni delež Slovenije v pomoči Grčiji ne bo presegel z zakonom predvidenih 387,8 milijona evrov.

Poslanca Bogdan Barovič (SNS) in Radovan Žerjav (SLS) sta znova pod vprašaj postavila sodelovanje Slovenije v mehanizmu za Grčijo in sploh upravičenost pomoči Grčiji, ki je leta hudo kršila pravila v območju evra. Barovič je glede pomoči preostalim članicam območja evra dejal, da ni proti solidarni pomoči, a meni, da bi morala Slovenija pomagati šele takrat, ko ji bodo javnofinančne razmere to omogočale, ne pa da se z varčevanjem trudi ohraniti sorazmerno nizek javni dolg, pomaga pa članicam z občutno višjo zadolženostjo.