Ne, ne boste dobili več časa, ker to ni rešitev problema. Takšno sporočilo so Nemci v Atene poslali pred obiskom grškega premierja Antonisa Samarasa v Berlinu. Tudi šef evroskupine Jean-Claude Juncker je poudaril, da se Grkom iztekajo še zadnje priložnosti za spoštovanje dogovorjenega, kar bi jim omogočilo dostop do novega paketa finančne pomoči.
Samaras kljub temu upa, da bo nemško kanclerko Angelo Merkel vsaj malo omehčal. Če bi stroge ukrepe lahko nekoliko odložili, bi s tem hitreje pognali gospodarstvo in začeli sami reševati prazno državno blagajno, meni. Poleg tega je v intervjuju za Süddeutschen Zeitung Nemcem obljubil, da ''jim osebno zagotavlja, da bo država do zadnjega centa odplačala vseh 100 milijard evrov nujne evropske pomoči". Napovedal pa je tudi nove reforme.
Samaras bo jutri odpotoval v Berlin, že danes pa sta se srečala Merklova in francoski predsednik Francois Hollande. Ob začetku srečanja sta pozvala Grčijo, naj nadaljuje z reformami in varčevalnimi ukrepi.
"Želim, da bi Grčija ostala v evroobmočju, a od Grčije je odvisno, ali se bo potrudila in izpolnila, kar je nujno za dosego tega cilja," je dejal Hollande. Merklova pa je izpostavila, da morajo vsi izpolnjevati svoje zaveze, ki so jih dali. "Zato bi spodbudila Grčijo, naj nadaljuje po poti reform, ki zahteva veliko od Grkov," je dejala.
V kratkih izjavah pred sicer zelo pomembnim srečanjem nemške kanclerke in francoskega predsednika pa ne eden ne drugi nista nakazala, ali bosta uslišala prošnje Grčije, da bi za izvajanje reform dobila nekaj več časa.
Odločitve z današnjega srečanja bosta Merklova in Hollande v prihodnjih dneh sporočila tudi grškemu premierju.
Med Parizom in Berlinom naj bi sicer še vedno obstajale precejšnje razlike v odnosu do reševanja grške krize, saj se Hollande zavzema za večje popuščanje Grčiji. Medtem pa v Nemčiji opozarjajo, da je Grčija desetletja živela na veliki nogi s pomočjo posojil, velikega državnega aparata in precejšnjo količino korupcije. Če bo hotela postati stabilna država, pa je vse to treba nujno odpraviti.
Samaras se bo zato na ločenem sestanku srečal tudi s Hollandom in ga poskušal prepričati, da Evropa le popusti in dovoli, da Grčija cilj, ki je triodstotni proračunski primanjkljaj, doseže šele leta 2016, kar je dve leti pozneje. Atene bi pred novim paketom pomoči tudi morale prihraniti 11,5 milijarde evrov. A do tega cilja naj bi še vedno manjkalo več milijard.
Nemški politiki pa večinoma menijo, da je Grčija že dosegla postavljene meje in da se te ne bodo več premikale, saj tukaj ne gre več za vprašanje velikodušnosti, ampak za nujnost poslati signal stabilnosti finančnim trgom. To pa se ne bo zgodilo, če bodo Atene zdaj pod vprašaj postavile verodostojnost varčevalnega paketa.
Poleg tega pri Frankfurter Rundschau menijo, da je precej verjetno, da bi Grki, če jim Evropa popusti zdaj, čez nekaj mesecev spet prosili za nove pomilostitve. "Saj ne izpolnjujemo glasbenih želja, v tej situaciji se je treba resno držati pravil in dogovorov, zato popustov pri reformah ne sme biti," je odločna tudi Marie-Christine Ostermann iz združenja nemških delodajalcev.
Na drugi strani pa žugajo tudi Grki. V intervjuju za Bild se je Samaras odzval na podatek, da kar 70 odstotkov Nemcev meni, da bi morala Grčija zapustiti evroobmočje. "Nemčija potrebuje močno evroobmočje. Če bi eno državo izključili iz evra, ta verjetno ne bi bila zadnja – vsaj finančni trgi bi to tako videli," je dejal in ponovil, da se bo Grčija "spektakularno vrnila".
KOMENTARJI (45)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.