Nemčija s predlogom za vsaj petletni izstop Grčije iz območja evra?

Grški parlament je v zgodnjih jutranjih urah vladi dal zeleno luč za pogajanja z mednarodnimi posojilodajalci o predlaganem paketu reform in varčevalnih ukrepov. V 300-članskem grškem parlamentu je paket reform in varčevalnih ukrepov podprlo 251 poslancev, proti pa jih je bilo 32.

Cipras priznal, da je obljubljal nekaj drugega

Premier Aleksis Cipras je pred poslanci pred glasovanjem priznal, da je načrtovan dogovor daleč od obljub njegove stranke, vendar poudaril, da je najboljši možen. Izpostavil je tudi, da je Grčija v zameno za reforme prvič dobila tudi zavezo upnikov k prestrukturiranju dolga.

Dijsselbloem: Grčija mora vzpostaviti zaupanje

Grčija mora ponuditi odgovore glede reformnega ukrepanja v prihodnje in tako vzpostaviti zaupanje v državo, je ob prihodu na krizno zasedanje finančnih ministrov območja evra dejal šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem. Z njim se je strinjal tudi francoski minister Michel Sapin.

Glede grških predlogov ukrepov je dejal, da je še kar nekaj kritik na vsebinski strani, predvsem pa je odprto vprašanje zaupanja v to, da bo grška vlada v prihodnjih tednih sposobna izvesti obljubljeno in ukrepe tudi dejansko sprejeti. Nismo še tam, dela je še veliko, je dejal Dijsselbloem.

Grški finančni minister Evklid Cakalotos bo moral po njegovih besedah najprej prisluhniti ministrskim kolegom in Evropski komisiji, Evropski centralni banki (ECB) ter Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) glede tega, kateri popravki seznama predlaganih javnofinančnih in reformnih ukrepov so še potrebni. Nato pa bo morala Grčija dokazati, da je vlada, katere parlamentarna večina je bila po nočnem glasovanju v parlamentu načeta, sposobna v prihodnje učinkovito ukrepati.

Gre za zaupanje

Na vprašanje zaupanja je opozoril tudi Sapin. Kot pozitivno sicer vidi dejstvo, da je imela leva grška vlada pogum stopiti pred parlament in dobiti močan mandat. To je po njegovih besedah dokaz politične odločnosti in pomemben dejavnik za obnovo zaupanja v Grčijo.

Kot pozitiven dejavnik vidi tudi oceno komisije, ECB in IMF, da so grški predlogi dobra podlaga za začetek pogajanj.

Ta bodo zahtevna, ključno pa je prav zaupanje v grško vlado, da bo sposobna napovedano spraviti skozi parlament in to izvesti. Cakalotos mora tako po Sapinovih besedah ponuditi odgovore, kako bo grška vlada ukrepala vnaprej in s kakšno dinamiko.

Če bosta obstajala zaupanje in politična odločnost, potem bomo lahko sprejeli odločitve, ocenjuje francoski minister.

Glede vprašanja vzdržnosti dolga je dejal, da je to že od začetka ključno za vse. Vprašanje o dolgu tako ni tabu, a ne želimo nominalnega odpisa dolga, saj je to za nekatere članice nesprejemljivo.

Španec Luis De Guindos je ocenil, da je verodostojnost Grčije sicer res nizka, a sam je vedno optimist in zato misli, da do izstopa Grčije iz območja evra ne bo prišlo. Ministri bodo tako analizirali ocene institucij in poslušali grškega ministra z odprtim duhom in željo, da Grčija ostane v območju skupne valute. Ključni vprašanji sta po njegovih besedah vzdržnost grškega dolga in finančne potrebe države.

Za slovaškega ministra Petra Kažimirja bo velika težava v pogajanjih dolgoročna vzdržnost grškega dolga. Njegova država je namreč ena od tistih, ki ima do tega vprašanja najbolj odklonilen odnos. Za grški seznam ukrepov je medtem ocenil, da gre za "časovni stroj za nazaj". Ta paket bi bil namreč dovolj za podaljšanje zdaj že poteklega drugega programa pomoči, ne pa za finančno precej zahtevnejši tretji program. A pred tednom dni nas je grški premier Aleksis Cipras zaradi predlogov institucij označeval za teroriste, danes pa so podobni predlogi na mizi, je še ugotavljal Slovak.

Evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Pierre Moscovici je medtem kot cilj pogovorov izpostavil to, da reformirana Grčija ostane v območju evra. A za to so potrebne konkretne reforme, ki jih bo Grčija hitro in odločno izvedla.

Spomnil je tudi na širši vidik odločitev ta konec tedna. Te bodo po njegovih besedah pomembne tako za Grčijo kot za območje evra oz. projekt skupne valute. Pomembne bodo tudi za evropsko in svetovno gospodarstvo, ki se končno pobirata po finančno-gospodarski krizi, tega okrevanja pa ne bi smeli ogroziti.

Nemci izredno ostri, prav tako Finci

Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble po pisanju časnika Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) ni zadovoljen z najnovejšimi grškimi predlogi ukrepov v zameno za tretji program pomoči državi. Nemško finančno ministrstvo naj bi tako pripravilo dva scenarija. Prvi je ta, da Grčija hitro občutno izboljša predloge, obenem pa omogoči, da se za 50 milijard evrov državnega premoženja prenese na poseben skrbniški sklad. To premoženje bi nato nadzorovano prodali in s tem zmanjšali njen javni dolg.

Drugi scenarij pa je, da se z Atenami začne pogajanja o začasnem izstopu iz območja evra. Grčija bi tako ostala članica EU, a iz območja skupne valute izstopila vsaj za pet let, v tem času pa prestrukturirala svoj 320-milijardni dolg. V zameno Berlin predvideva razvojno, humanitarno in tehnično pomoč Unije.

Medtem ko si južne članice in Francija ne želijo izstopa Grčije iz evrskega območja, predvsem Francija pa igra vlogo veznega člena med severnimi in srednjevropskimi članicami območja ter južnim delom evrske cone, je po pisanju medijev kar nekaj članic pripravljenih na scenarij t. i. grexita. Med temi naj bi bila po pisanju nemškega Welta poleg Nemčije tudi Slovenija, ki jo v Bruslju zastopa finančni minister Dušan Mramor. Ta je v zadnjih dneh postregel s kar nekaj ostrimi izjavami do Grčije. V tej skupini naj bi bile še Belgija, Nizozemska, Slovaška, Latvija, Litva, Estonija in Finska.

Odločneje proti naj bi bili Ciper, Francija, Italija, predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz, preprečiti pa naj bi ga poskušali preprečiti tudi šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem in pa Španija, Portugalska, Malta, Luksemburg in Irska, še piše Welt.