Nemčija si želi, da bi severnoafriške države pospešile postopke sprejemanja zavrnjenih prosilcev za azil, je dejal nemški notranji minister Thomas de Maiziere.
De Maiziere je za francosko tiskovno agencijo AFP pojasnil, da številni prosilci za azil pri sebi nimajo osebnih dokumentov ali pa so navedli lažna imena in druge osebne podatke, zato je oteženo njihovo vračanja v njihove domovine, saj obstaja dvom v državljanstvo zavrnjenih migrantov. Po njegovih besedah bi koristila moderna tehnologija, kot so biometrični osebni dokumenti, ki bi lahko pomagali pri identifikaciji zavrnjenih. Nemčija bi pri tem severnoafriškim državam pomagala pri vzpostavljanju ustreznih podatkovnih baz.
Nemčija sicer poskuša zajeziti število prihodov prosilcev za azil na svoje ozemlje, med drugim tudi z zakonodajo za uvrstitev Maroka, Alžirije in Tunizije med varne države. Številne države ob balkanski migrantski poti so to že storile, kar je znižalo število migrantov iz teh držav, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Po podatkih nemške vlade so prihodi migrantov iz severne Afrike konec lanskega leta narasli, januarja letos pa drastično upadli.
Skupine za človekove pravice so kritizirale uvrstitev severnoafriških držav med varne, saj so v njih pogosto kršene človekove pravice, kot sta svoboda govora in združevanja. De Maiziere je kritike zavrnil in poudaril, da bodo individualne prošnje za mednarodno zaščito še vedno obravnavali.
V Grčiji bi lahko že kmalu obtičalo 70.000 ljudi
Grški minister za migracije Janis Muzalas je danes opozoril, da bi se lahko število beguncev in migrantov, ki bi obtičali v Grčiji, v naslednjem mesecu potrojilo in naraslo na do 70.000, če bodo države ob balkanski migrantski poti nadaljevale z ostrimi ukrepi na svojih mejah.
"Ocenjujemo, da bo število tistih, ki bodo v naši državi obtičali, naslednji mesec naraslo na od 50.000 do 70.000. Danes je v Grčiji 22.000 beguncev in migrantov," je Muzalas danes povedal v pogovoru za grško televizijo Mega Channel.
Se bo begunski val zmanjšal?
A Muzalas pričakuje, da se bo begunski val zmanjšal, ko bodo v Turčijo, od koder v Grčijo pretežno čez Egejsko morje prihajajo begunci in migranti, prišle informacije o zaprtih mejah. Ob tem je napovedal informacijsko kampanjo v Turčiji, da bi migrante odvrnili od potovanj v Grčijo.
Tako ta kampanja kot prisotnost zveze Nato v Egejskem morju bosta po ocenah Muzalasa število prihodov migrantov zmanjšali za okoli 70 odstotkov.
Že v soboto je Muzalas dejal, da Grčija namerava po državi vzpostaviti začasne begunske tabore z zmogljivosti za do 3000 ljudi. Grške oblasti prav tako poskušajo začasno zadržati in namestiti migrante na egejskih otokih, kjer naj bi se število prihodov zmanjšalo.
Balkanska migrantska pot skoraj povsem zaprta, migranti jezni
Na grško-makedonski meji na nadaljevanje poti proti severu Evrope čaka že več kot 7000 migrantov, saj Makedonija po poročanju nemške tiskovne agencije dpa že od sobote ni odprla svoje meje. Ker ne morejo prečkati meje, so nekateri migranti v grškem kraju Idomeni ob meji protestno zasedli železniške tire.
Kopičenje migrantov na meji z Makedonijo se je začelo, ko so makedonske oblasti pred tednom dni čez mejo prenehale spuščati Afganistance in začele strožje preverjati dokumente Sircev in Iračanov.
Zastoj pa se bo verjetno še okrepil, saj so poleg Makedonije še Slovenija, Hrvaška in Srbija v petek razkrile, da v skladu z nedavnim dogovorom načelnikov policij držav na balkanski poti čez svoje ozemlje dovolijo le še do okoli 580 migrantom na dan s ciljem obvladljivosti migrantskega toka.
Makedonija je sicer v soboto po 36-urni popolni zapori za migrante ponovno odprla mejo in čez njo spustila okoli 300 tujcev. Nato naj bi po poročanju dpa mejo znova zaprla.
