Grški finančni minister Janis Varufakis je svoje današnje srečanje s predsednikom Evropske centralne banke (ECB) Mariem Draghijem ocenil za "plodno". Pogovori so ga opogumili, je dodal. "Imeli smo zelo plodno razpravo in izmenjavo," je po srečanju z vodilnimi predstavniki ECB v Frankfurtu povedal Varufakis. Pogovori so trajali nekaj več kot eno uro. Varufakis je izpostavil odlično komunikacijo, ki ga "opogumlja za prihodnost".
Draghiju je pojasnil, da gospodarske krize v Grčiji ne bo mogoče rešiti z uporabo metod, predpisanih v programu mednarodne pomoči. "Program je sprožil deflacijsko krizo v državi," je opozoril minister. V ECB srečanja niso komentirali.
ECB Atenam ne popušča?
Časnik Financial Times je sicer danes poročal, da je ECB do Grčije nepopustljiv, zaradi česar državi grozi, da bo ostala brez denarja. Grčija naj bi namreč evropskim uradnikom predlagala izdajo kratkoročnih dolžniških papirjev v vrednosti 10 milijard evrov, s čimer bi država preživela čas do oblikovanja novega dogovora z mednarodnimi posojilodajalci.
ECB pa naj bi temu načrtu nasprotoval. Meja novega grškega kratkoročnega zadolževanja je namreč postavljena pri 15 milijardah evrov in banka tega menda ni pripravljena spremeniti.
Atene trdijo, da lahko brez svežega denarja zdržijo do junija, ko morajo poplačati za 3,5 milijarde evrov obveznic. A evropski uradniki se bojijo, da bi razmere, ko bi država ostala brez zunanje podpore, sprožile paniko na finančnih trgih in naval na grške banke.
V Atenha potrebujejo šest tednov
Danes je Grčija izdala za 812,5 milijona evrov šestmesečnih zakladnih menic. Pri tem so morale pristati na višjo obrestno mero, 2,75 odstotka, potem ko je zahtevana donosnost v zadnji primerljivi izdaji 7. januarja znašala 2,30 odstotka.
Varufakis je medtem v pogovoru za današnjo izdajo italijanskega časnika Il Messaggero dejal, da Atene za oblikovanje širšega gospodarskega načrta potrebujejo približno poldrugi mesec časa. "Potrebujemo največ šest tednov - to je čas, ki ga želimo od evropskih partnerjev, da lahko dokončamo koherenten program alternativne politike varčevanju," je dejal.
Grčija želi "socialno sprejemljive reforme", katerih prvi cilj mora biti razrešitev humanitarne krize. Grška kriza vse bolj postaja evropska kriza, je ob tem opozoril minister.
V pogovoru za časnik La Repubblica je Varufakis nekoliko natančneje opisal grške načrte. Tako bi dolg razdelili in tistega do ECB poplačali do roka, torej do 20. julija.
Dolg bi spremenili v obveznice, IMF je tiho
Dolg do nacionalnih vlad in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) pa želijo v Atenah zamenjati za obveznice, katerih poplačilo bi bilo vezano na gospodarsko rast. To idejo so po besedah Varufakisa že predstavili IMF in grški finančni minister ne vidi razloga, zakaj IMF predloga za podaljšanje dolga ne bi sprejel.
V IMF so danes pojasnili, da z novo grško vlado ne vodijo pogovorov o dolgu. "V trenutnem programu je dogovorjen okvir za upravljanje z dolgom. Z oblastmi ni bilo razprav o spremembah tega okvira," so v kratki izjavi tehnokratsko pojasnili v skladu.
Je pa predstavnica IMF Angela Gaviria povedala, da se je vodja oddelka za Evropo pri IMF Poul Thomsen, ki je pristojen za grški program, minuli konec tedna sestal z Varufakisom, "da bi se seznanila in razpravljala o izzivih, s katerimi se sooča Grčija". Več podrobnosti ni razkrila.
KOMENTARJI (43)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.