Grški davčni uslužbenci stavkajo

Grški davčni uslužbenci so začeli 48-urno stavko proti napovedanemu znižanju plač in drugim varčevalnim ukrepom, ki naj bi jih v kratkem sprejela država. Zaradi teh je davčna uprava ob 5500 delovnih mest, je povod za stavko pojasnil vodja sindikata davčnih uslužbencev Haralambos Nikolakopulos.

Davčni uradi bodo tako zadnja dva delovna dneva letošnjega leta ostali zaprti. Zato pa je bila toliko večja gneča na uradih danes, ko so množice Grkov hitele urejati še zadnje opravke pred iztekom leta. Neredki so oblastem izročili avtomobilske registrske tablice, saj so se odločili, da se bodo v letu 2012 odpovedali vožnji z osebnim avtomobilom. V zameno pa se bodo izognili plačilu ustreznega davka.

Za stavko so se zaposleni v davčni upravi sicer odločili le dan po nenadnem odstopu tožilcev na čelu delovne skupine sodišča, zadolžene za reševanje problema razširjenosti davčnih utaj, Grigorisa Peponisa in Spirosa Muzakitisa. Tožilca sta ob odstopu pojasnila, da naj bi njuno delo z vmešavanjem ovirala vlada, ki je pripravljala nov zakon, v skladu s katerim bi njuno vlogo prevzel tožilec višjega sodišča. Njune navedbe in morebitne druge vzroke za njun odstop bo po ukazu tožilca sicer preučilo grško vrhovno sodišče.

Finančno in pravosodno ministrstvo, ki sta pristojni za pripravo zakona, na drugi strani zagovarjata novi zakon, saj naj bi prispeval k učinkovitejšemu delu delovne skupine. Gre za pomemben organ, saj so med razlogi za grško gospodarsko krizo tudi številne davčne utaje, ki jih državi doslej ni uspelo zajeziti.

Varčevalni ukrepi za reševanje države pred bankrotom

Prezadolženo Grčijo sicer vse od maja 2010 vzdržujejo zajetna posojila držav z evrom in Mednarodnega denarnega sklada. V zameno za reševalni paket posojil v vrednosti 110 milijard evrov je vlada pod nekdanjim socialističnim premierjem Papandreujem sprejela zajeten paket varčevalnih ukrepov, ki vključujejo višje davke ter zmanjšanje pokojnin in plač javnih uslužbencev.

Zaradi številnih varčevalnih ukrepov pa se država že dolgo spopada z recesijo. Po napovedih strokovnjakov bo v letu 2012 že četrto leto zapored zabeležila krčenje gospodarstva. Za dodatno pomoč Grčiji so se evropski voditelji konec oktobra zato dogovorili o novem, 130 milijard evrov težkem reševalnem paketu za Grčijo.

Prav tako se država z zasebnimi upniki oz. bankami trenutno pogaja o dogovoru, ki naj bi omogočil 50-odstotni odpis nominalne vrednosti grških državnih obveznic. Osnutek dogovora naj bi bil predstavljen januarja. Če bodo sklenjene dogovore upoštevale vse vpletene stranke in če bo Grčija uresničila vse obljubljene varčevalne ukrepe, strokovnjaki pričakujejo, da se bo njen dolg, ki je letos znašal 161 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), do leta 2020 znižal na 120 odstotkov BDP.