
Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy sta se v francoskem Cannesu sestala z vodji evropskih institucij in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) ter s predstavniki Grčije. Glede na napovedani referendum v Grčiji namreč želita zagotoviti čimprejšnjo izvedbo minuli teden dogovorjenih ukrepov za rešitev evra. Merklova in Sarkozy sta se nato srečala še z grškim premierjem Georgeom Papandreuom, a sestanek ni prinesel rešitev. Kot je sporočil Sarkozy, se bodo jutri ob robu srečanja G20 sestali voditelji Nemčije, Italije in Španije in naprej iskali rešitev.
Razlog za izredne pogovore je ponedeljkova napoved grškega premierja, da bodo v Grčiji razpisali referendum o novem načrtu za celovito rešitev evra.
Merklova in Sarkozy sta odločena, da bosta pri evropskih partnerjih zagotovila čimprejšnjo implementacijo odločitev, ki jih je prejšnji teden sprejel vrh območja evra, in prepričana, da bi ta dogovor omogočil Grčiji vrnitev k vzdržni rasti.
Zavrnitev ukrepov na referendumu bi lahko povzročila, da Grčija ne bi bila več sposobna plačevati obveznosti, posledično bi imele evropske banke, ki so vlagale v grške obveznice, velike izgube, ni izključena nova recesija v razvitih državah.
Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je v Cannesu "zelo iskreno" pozval k narodni in politični enotnosti v Grčiji. Ob tem je opozoril, da bi imela zavrnitev nedavnega evropskega dogovora o pomoči državi "nepredvidljive posledice", ki pa bi bile za Grke vsekakor bolj boleče kot v primeru sprejetja pomoči. Brez soglasja Grčije k programu pomoči EU in IMF bi bili življenjski pogoji za Grke precej bolj boleči, še posebej za najbolj ranljive. "Posledice bi bile nepredvidljive," je posvaril šef komisije.

Grška vlada podprla predlog referenduma
Danes zgodaj zjutraj je grška vlada podprla predlog premierja Papandreuja za referendum o sprejetju novega svežnja pomoči, je sporočil vladni predstavnik. ''Vlada je izrazila svojo podporo,'' je sporočil Elias Mossialos in dodal: ''Referendum bo, takoj ko bo mogoče, takoj ko bo oblikovan dogovor o pomoči.''
Nekateri ministri so po tem, ko so zapustili sedemurno sejo, povedali, da so izrazili kritike o odločitvi, vendar so se odločili za podporo vladi pred ključnim glasovanjem o zaupanju v parlamentu.
"Obstaja možnost, da izvedemo referendum prej kot januarja, v decembru," je povedal minister za notranje zadeve Haris Kastanidis. To bi se zgodilo, če se Grčija in njeni mednarodni partnerji dogovorijo o podrobnostih pogodbe prej, kot je načrtovano, je še sporočil.
Premier je na izrednem srečanju članov svoje vlade, ki ga je sklical v torek zvečer, vztrajal, da je referendum potreben. "Referendum bo dal jasen mandat in tudi jasno sporočilo v Evropsko unijo ter zunaj nje o naši evropski poti in našem članstvu v območju evra," je poudaril. "Če ljudje ne bodo hoteli novega dogovora, ne bo sprejet," je ponovil. Dodal je, da so mu pri njegovih odločitvah pomagali evropski kolegi, ki so tudi izrazili podporo prizadevanjem njegove države.
Papandreu je razpis referenduma nepričakovano napovedal v ponedeljek zvečer. Obenem je napovedal tudi glasovanje o zaupnici, ki naj bi bilo v petek in so ga ministri prav tako potrdili danes zjutraj. Vlada je prepričana, da bo znova dobila zaupnico in bo lahko nadaljevala svoje načrte.
Grški premier Papandreu je slovenskemu premierju Borutu Pahorju v pismu razložil ozadje in vzrok za razpis referenduma. Pahor je v zvezi z referendumom dejal, da gre za suvereno pravico, a znova močno poglablja nepredvidljivost reševanja dolžniške krize v celotnem območju evra. "Ta najava grških oblasti gotovo ne bo pripomogla k krepitvi zaupanja finančnih trgov v načrte za rešitev finančne in institucionalne krize EU in evroobmočja,“ pravi Pahor. Kot še dodaja, ga je odločitev grških oblasti presenetila kot dogodek, ne kot proces.

Opozicija proti referendumu
Grška konservativna opozicijska stranka Nea Dimokratia (ND) odločno zavrača izvedbo referenduma o dogovoru za celovito rešitev evra in zahteva predčasne volitve. Vodja ND Antonis Samaras je prepričan, da bi napovedani referendum povzročil zmedo in da premier z njim izsiljuje Grke. "Ne vemo še, kako bo videti dogovor (o rešitvi evra). Kako naj o njem odločamo?" je dejal Samaras, ki se ob tem sprašuje, ali želi premier Papandreu doseči, da Grčija propade.
Vodja ND je tudi prepričan, da želi Papandreu z referendumom izsiljevati Grke, s tem ko ljudi poziva, naj ali glasujejo za dogovor iz Bruslja ali bo Grčija izstopila iz evroobmočja. Kot edini izhod iz krize Samaras vidi predčasne volitve.
Samaras je bil poleg vlade Papandreuja kritičen tudi do t. i. trojke, ki jo sestavljajo EU, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad (IMF). Ti naj bi po njegovem prepričanju grško gospodarstvo z ostrimi varčevalnimi ukrepi "zadušili".
KOMENTARJI (161)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.