'Uničujejo naša življenja'

Grška vlada je ponoči potrdila dodatne varčevalne ukrepe, ki jih kot pogoj za pridobitev novega, 130 milijard evrov vrednega paketa finančne pomoči zahteva t. i. trojka EU, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Predlog zakona, ki vsebuje omenjene ukrepe, je tako romal v parlament, ki bo o njem glasoval v nedeljo.

Grška vlada je nove ukrepe potrdila na nujni seji danes zgodaj zjutraj – čeprav se je v petek zaradi njih soočila z novo 48-urno splošno stavko v državi, s spopadi med več tisoč protestniki in policisti v Atenah ter odstopom več članov kabineta, ki se z dodatnim varčevanjem ne strinjajo, poročajo tuje tiskovne agencije. Sindikati so tudi za danes pozvali k protestom.

Premier Lukas Papademos je sicer ob začetku nujne seje vlade v petek zvečer posvaril pred "nenadzorovanim kaosom" v primeru bankrota Grčije. Zato država nima druge izbire, kot da potrdi dodatne varčevalne ukrepe in izpolni pogoje za pridobitev novega paketa pomoči, je poudaril. "Gre za trenutek zgodovinske odgovornosti," je bil odločen Papademos.

Dodatni varčevalni ukrepi so eden od pogojev, če želi Grčija dobiti nov paket finančne pomoči iz Evrope. Brez njega tvega bankrot že 20. marca, ko ji bo za plačilo zapadlo približno 14,5 milijarde dolga. Finančni ministri držav v območju evra bodo odločitev o drugi pomoči Grčiji predvidoma sprejeli v sredo.

Novi ukrepi le eden od treh pogojev

Ti dodatni ukrepi so sicer le eden od treh pogojev, ki jih mora izpolniti Grčija za pridobitev te pomoči. Drugi pogoj je, da Grčija privarčuje še 325 milijonov evrov in tako doseže dogovorjeni cilj glede zmanjšanja javnofinančnega primanjkljaja za letos. Poleg tega območje evra zahteva še "trdna politična zagotovila" grških vladajočih strank, da bodo uresničevale zaveze.

Da podpora dodatnemu varčevanju celo v vladnih vrstah ni zares trdna, se je znova pokazalo v petek, ko je kabinet zapustilo kar pet članov, med njimi minister za promet ter namestnik zunanjega ministra. Manjša koalicijska stranka Laos je obenem napovedala, da varčevalnih ukrepov ne bo podprla, pod vprašajem pa so tudi glasovi poslancev konservativne stranke Nova demokracija.

Varčevalni ukrepi naj bi predvidevali drastično krčenje sredstev v javnem sektorju in se med drugim nanašajo na znižanje minimalne plače za 22 odstotkov, od 20- do 30-odstotno znižanje plač v javnem sektorju, odpravo številnih ugodnosti za javne uslužbence in znižanje pokojnin.

Grčijo preplavilo na tisoče protestnikov

Potem ko je grška vlada potrdila dodatne varčevalne ukrepe, je grška mesta danes preplavilo na tisoče protestnikov in stavkajočih. Na trgu Sintagma v Atenah se je zbralo več kot 3500 ljudi. Nadzor nad protestniki in stavkajočimi je spremljalo več sto policistov, ki so želeli preprečiti ponovitev petkovih izgredov oz. nasilja.

"Tu smo zato, da rečemo 'Ne' tistemu, kar nam želijo vsiliti," je dejala 38-letna raziskovalka, ki se je udeležila protesta. Udeleženci so bili sicer opremljeni s transparenti. Med sporočili, ki jih je bilo mogoče zaslediti na njih, je bil zapis "Uničujejo naša življenja".

Zaradi splošne stavke je v grški prestolnici danes tudi zastal javni promet. Obstali so metroji, tramvaji in avtobusi. Pestro je bilo tudi v severnem grškem mestu Solun, kjer je policija naštela okoli 4000 protestnikov.

Grčija zapečatila tudi trgovanje na Wall Streetu

Grška kriza pa se je odrazila tudi na Wall Streetu. Širši borzni indeks Wall Streeta Standard & Poor 500 je v petek sklenil prvi negativni teden v letošnjem letu, za kar analitiki krivijo predvsem zastoj pri reševanju grške dolžniške krize. Na tedenski ravni sta nazadovala tudi indeksa Dow Jones in Nasdaq Composite.

Trgovalni teden se je v ponedeljek začel z majhnim padcem indeksov, saj se je začela negotovost glede reševanja grške krize, ki je trajala ves teden. V torek je bilo nekaj več optimizma, da bo dosežen dogovor znotraj grške koalicije o dodatnih varčevalnih ukrepih in dogovor z zasebnimi posojilodajalci. Rast indeksov se je nadaljevala tudi v sredo.

Dogovor voditeljev grških koalicijskih strank o dodatnih varčevalnih ukrepih za novih 130 milijard evrov pomoči je v četrtek borzne vlagatelje razveselil in indeksi so porasli. Pomagalo je tudi poročilo o decembrski rasti prodaje in zalog na debelo v ZDA. V petek pa so evropski finančni ministri od Grčije zahtevali še večje znižanje plač in porabe, nakar je 15.000 ljudi zavzelo ulice Aten, štirje vladni ministri pa so odstopili. Poleg tega je ministrstvo za trgovino v ZDA poročalo, da se je primanjkljaj v zunanji trgovini decembra povečal na 48,8 milijarde dolarjev oziroma na letni ravni na 588 milijard dolarjev, kar je največ od leta 2008. Dow Jones je v petek nazadoval za 89,23 točke oziroma 0,7 odstotka, S&P 500 za 9,31 točke oziroma prav tako 0,7 odstotka, Nasdaq pa za 23,35 točke oziroma 0,8 odstotka.