Grki hitijo z oblikovanjem nove vlade

Na težko pričakovanih parlamentarnih volitvah v Grčiji je tesno zmagala proevropska desnosredinska Nova demokracija. Že danes pa so z socialistično stranko Pasok potekala pogajanja o sestavi vlade. Po sestanku so iz Nove demokracije sporočili, da so dosegli dogovor ter da si želijo novih pogajanj s trojko o omilitvi varčevalnih ukrepov.

Vodja zmagovalne stranke Antonis Samaras je še pred sestankom stranke pozval k oblikovanju vlade narodne enotnosti ter opozoril, da ne smejo "izgubiti niti minute". "Poskusil bom oblikovati vlado narodne enotnosti, ki bo dolgega diha," je dejal Samaras in napovedal, da bi v vladi lahko sodelovale vse stranke, ki "verjamejo v evropsko usmeritev države in v evro" in ki se strinjajo, da mora Grčija izpolnjevati mednarodne obveznosti. Samaras se je hkrati zavzel za spremembo varčevalnih ukrepov, "tako da bi lahko rešili vprašanje brezposelnosti in druge probleme".

Vodja grških socialistov Evangelos Venizelos, čigar stranka Pasok je na nedeljskih volitvah zasedla tretje mesto, je po današnjih koalicijskih pogovorih z mandatarjem Samarasom izrazil upanje, da bo nova grška vlada oblikovana že v torek.

"Najbolje bi bilo odlikovati vlado narodnega konsenza, v kateri bi bili Nova demokracija, Siriza, Demokratična levica in Pasok," je še ocenil vodja Pasoka, ki ga številni vidijo kot najverjetnejšega koalicijskega partnerja zmagovalke volitev, konservativne Nove demokracije. Dejal je še, da bi se morala koalicijska pogajanja zaključiti v torek.

Siriza je sicer prejela slabih 27 odstotkov glasov, kar pomeni, da bo imela v parlamentu 71 sedežev. Voditelj trenutno najmočnejše leve stranke Siriza Aleksis Cipras je priznal poraz, a je kljub temu zadovoljen z rezultati, saj so v primerjavi z majskimi volitvami rezultat izboljšali za približno 10 odstotkov. Napovedal pa je, da bodo še naprej nasprotovali varčevalnim ukrepom, ki jih diktira Bruselj. V odzivu na izid volitev je še dejal, da je "nesveta aliansa" iz Grčije in od zunaj poskušala preprečiti, da bi njegova stranka dobila preveliko moč.

V parlament so se uvrstile še desno populistična stranka Neodvisnih Grkov s 7,5 odstotka glasov, nacionalistična Zlata zora s 6,9 odstotka, Demokratična levica, ki je dobila 6,25 odstotka glasov, ter komunisti, za katere je glasovalo 4,5 odstotka volivcev.

Kot kaže, pa večina državljanov med dano ponudbo ni našla stranke, ki bi ji zaupala. Volilna udeležba je bila le 63,5 odstotna, kar je še dva odstotka manj kot maja in slabih devet odstotkov manj kot leta 2009.

'Glasovanje upanja'

V grških medijih je zaznati olajšanje in pričakovanje, da bosta Nova demokracija in Pasok tokrat le dosegla dogovor o vladi. "Obstaja trdna podlaga za koalicijsko vlado," je zapisal liberalni dnevnik Katimerini. Časnik Elefteros Tipos, ki je blizu zmagovalki volitev, pa je izid označil za "glasovanje upanja". Sredinski Etnos je ocenil, da so volivci dali jasen mandat za vlado, ki naj Grčijo obdrži v območju evra in doseže nov dogovor o pogojih mednarodne pomoči. Z rezultati so zadovoljni tudi v EU, kjer pa pričakujejo, da bo čim prej oblikovana nova vlada.

Grčija sicer po že drugih volitvah nujno čim prej potrebuje vlado s polnimi pooblastili. Grčija je mednarodno pomoč prvič dobila v višini 110 milijard evrov, letos pa še 130 milijard evrov, poleg tega so ji zasebni upniki odpisali 107 milijard evrov dolga. V zameno za pomoč so bile Atene prisiljene sprejeti stroge varčevalne ukrepe, ki jim najbolj ostro nasprotuje stranka Siriza. Da si bo prizadeval za omehčanje pogojev, pa je že pred volitvami napovedal tudi vodja Nove demokracije Samaras.